Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil obsežen zakon o sankcijah proti Rusiji in Iranu, ki predsedniku Donaldu Trumpu daje pooblastilo za uvedbo carin do 100 odstotkov državam, ki kupujejo rusko nafto in plin. ZDA želijo z ukrepom zmanjšati energetske prihodke Moskve in okrepiti pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Zakonodajo je podprlo 262 članov predstavniškega doma, 159 jih je glasovalo proti. Senat je predlog potrdil že prejšnji mesec, zato zakon zdaj čaka le še na Trumpov podpis.
Bela hiša je potrdila, da ga namerava predsednik podpisati, poroča Wall Street Journal.
Zakon, poimenovan po pokojnem republikanskem senatorju Lindseyju Grahamu, poleg energetskega in obrambnega sektorja cilja tudi na rusko “floto v senci”. Gre za tankerje, s katerimi Moskva ob pomoči nepreglednih lastniških in zavarovalniških struktur obhaja zahodne sankcije in omejitve cen ruske nafte.
Tarče so veliki kupci ruske nafte in plina
Novi zakon ne uvaja samodejnih carin za vse države, ki poslujejo z Rusijo. Trumpu daje široko pooblastilo za uvedbo carin do 100 odstotkov proti največjim uvoznikom ruskih energentov, hkrati pa omogoča tudi odobritev izjem, če bi bile te v ameriškem nacionalnem interesu.
Med najbolj izpostavljenimi državami sta Kitajska in Indija. Po podatkih, ki jih je predstavila vodilna demokratka v senatnem odboru za zunanje odnose Jeanne Shaheen, Kitajska ustvari približno 51 odstotkov ruskih prihodkov od prodaje fosilnih goriv.
Reuters navaja, da je Indija Washington že opozorila, da bi nove carine zaradi nakupov ruske nafte lahko resno obremenile odnose med državama. Indijske oblasti vztrajajo, da bodo pri izbiri dobaviteljev upoštevale predvsem energetsko varnost in dostopnost goriv za 1,4 milijarde prebivalcev.
Če bi Trump nova pooblastila uporabil v celoti, bi lahko posledice segle precej dlje od Rusije ter sprožile nove trgovinske spore z nekaterimi največjimi svetovnimi gospodarstvi.
“Uničili bomo vaš vojni stroj”
Republikanski kongresnik Michael McCaul, eden glavnih zagovornikov zakona v predstavniškem domu, je poudaril, da želi Washington povečati pritisk na Putina še pred zimo.
“To jih bo prizadelo tam, kjer najbolj boli, in ustvarilo pritisk, potreben za to, da Putina pripeljemo za pogajalsko mizo. Hkrati bo Kitajsko prisililo, da vpliva na Putina, saj bo tudi sama občutila posledice carin,” je dejal McCaul.
Demokratski senator Richard Blumenthal je ob sprejetju zakona Ukrajincem sporočil, da niso sami, nato pa se obrnil na ruskega predsednika.
“Vaše gospodarstvo se opoteka. Uničili bomo vaš vojni stroj,” je dejal.
Zagovorniki zakonodaje ocenjujejo, da dosedanje sankcije niso dovolj zmanjšale ruskih prihodkov od izvoza energentov. Moskva je velik del izvoza preusmerila iz Evrope proti azijskim trgom, predvsem Kitajski in Indiji.
Demokrati opozarjajo na široka Trumpova pooblastila
Kljub dvostrankarski podpori vsi ameriški zakonodajalci nad sprejetjem zakona niso navdušeni. Vodilni demokrat v odboru predstavniškega doma za zunanje zadeve Gregory Meeks je opozoril, da predsednik dobiva zelo široke carinske pristojnosti.
“Predsedniku Trumpu dajejo nova obsežna pooblastila, hkrati pa mu dovoljujejo, da zaobide sankcije, ki naj bi jih zakon uvedel,” je dejal Meeks.
Kritiki poudarjajo, da bi lahko Trump carinske grožnje uporabljal tudi kot vzvod pri širših trgovinskih pogajanjih. Izpostavljajo tudi možnost, da bi visoke carine podražile uvoz, povečale stroške ameriških podjetij in dodatno zaostrile odnose z državami, ki jih Washington potrebuje pri drugih zunanjepolitičnih vprašanjih.
Zakon hkrati podaljšuje ameriške sankcije proti Iranu do leta 2031.
Moskva: Sankcije bodo otežile doseganje miru
Kremelj je sprejetje zakona označil za neprijazno dejanje. Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je dejal, da bi dodatne ameriške sankcije otežile prizadevanja za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini.
“Vsaka uvedba dodatnih ameriških sankcij bi zagotovo zapletla prizadevanja za iskanje mirne rešitve v Ukrajini,” je dejal Peskov.
Nova zakonodaja prihaja le nekaj dni po Trumpovem pozivu ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu, naj ustavi napade na ruske rafinerije in proizvodnjo dizelskega goriva. Trump je takrat opozoril, da napadi zmanjšujejo svetovno ponudbo in povečujejo cene. Več o tem smo pisali v prispevku Donald Trump Zelenskemu: Ne napadajte ruskega dizla, to škodi svetu.
Ameriška politika tako poskuša uskladiti dva cilja: zmanjšati prihodke, s katerimi Rusija financira vojno, in hkrati preprečiti prevelike motnje na svetovnih energetskih trgih. Koliko bo novi zakon dejansko vplival na Moskvo, bo zato odvisno predvsem od tega, kako odločno bo Trump uporabil nova pooblastila.
