Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola meni, da bi lahko Avstralija in Nova Zelandija po zgledu Kanade v prihodnosti postali pridruženi članici Evropske unije. Poudarila je, da želi EU v obdobju vse večje svetovne negotovosti poglobiti sodelovanje z državami, s katerimi si deli podobne vrednote in interese.
Metsola je možnost tesnejšega povezovanja z državama omenila v pogovoru za Euronews, opravljenem pred četrtkovim nagovorom kanadskega premierja Marka Carneyja v Evropskem parlamentu.
“Obstajajo države, s katerimi želimo poglobiti svoje odnose. Ne dvomim, da bo to vključevalo tudi druge države in da bodo tudi druge potrkale na naša vrata. V tako negotovih časih je pomembno imeti prijatelje,” je dejala Metsola.
Njene besede sledijo predlogu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bi Kanada postala prva pridružena članica EU. Kot smo že poročali, bi šlo za povsem nov status, ki trenutno v evropskih pogodbah še ni opredeljen.
Ne bi šlo za polnopravno članstvo
Pridruženo članstvo Avstralije ali Nove Zelandije ne bi pomenilo njunega vstopa v EU, sodelovanja pri glasovanju v evropskih institucijah ali prevzema vseh pravic in obveznosti držav članic.
Pogovori o vsebini takšnega statusa so še v zgodnji fazi. Metsola je kot možna področja tesnejšega sodelovanja navedla trgovino, dostop do kritičnih surovin ter skupna pravila na področjih, kot so družbena omrežja in zaščita mladoletnikov.
Nova Zelandija je z EU že povezana s sporazumom o prosti trgovini, ki se uporablja od leta 2024. Pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Avstralijo so bila končana marca letos, pred njegovo polno uveljavitvijo pa so potrebni še nadaljnji postopki.
Predlog tako nakazuje možnost oblikovanja širšega kroga tesnih partneric EU zunaj Evrope, predvsem med demokratičnimi državami, ki želijo sodelovati pri gospodarski varnosti, obrambi, tehnologiji, energetiki in dobavi strateških surovin.
Približevanje Kanade razburilo Trumpa
Pobuda za pridruženo članstvo Kanade je že povzročila odziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Možnost je označil za potencialno “sovražno” potezo in EU zagrozil z novimi carinami.
Metsola je te očitke zavrnila. Poudarila je, da EU odnosov s Kanado ne gradi proti Združenim državam in da sta partnerstvi med seboj ločeni.
“Predlagana krepitev našega partnerstva ni usmerjena proti nikomur, temveč služi naši skupni moči,” je pojasnil tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije.
Več o ameriškem odzivu smo pisali v prispevku Trump zaradi približevanja Kanade EU zagrozil z “zelo resnimi carinami”.
Za zdaj Avstralija in Nova Zelandija nista vložili uradne zahteve za poseben status. Metsoline besede zato predstavljajo predvsem politični signal, da bi lahko predlog, pripravljen za Kanado, postal model tudi za druge podobno usmerjene države.
