Belgijski kralj Filip je zavrnil odstop predsednika vlade Barta De Weverja in mu naročil, naj nemudoma nadaljuje pogajanja o proračunu. Odločitev je vsaj začasno odpravila nevarnost razpada petstrankarske koalicije in predčasnih volitev.
Po navedbah belgijskega kraljevega dvora je monarh odločitev sprejel po pogovorih z voditelji vseh petih koalicijskih strank. Ti so zagotovili, da želijo čim prej doseči dogovor o trdnem proračunskem načrtu za prihodnja tri leta in da so pri tem pripravljeni tudi popustiti.
“Na podlagi teh ugotovitev se je kralj odločil zavrniti odstop predsednika vlade in ga pozval, naj nemudoma nadaljuje proračunska pogajanja,” je sporočil kraljevi dvor.
De Wever bo moral kralju o napredku pogajanj znova poročati 16. novembra.
Spor zaradi desetih milijard evrov
Belgijski premier je odstop ponudil v ponedeljek, potem ko se stranke po več mesecih pogajanj niso uspele dogovoriti o proračunu za leto 2027. Kot smo že poročali na Portal24, je kralj odločitev o odstopu sprva zadržal in začel posvetovanja s koalicijskimi partnerji.
V središču spora je načrt za približno deset milijard evrov proračunskih rezov in dodatnih prihodkov, s katerim želi vlada stabilizirati belgijske javne finance. De Weverjeva flamska konservativna stranka N-VA in liberalci zagovarjajo večje zmanjšanje javne porabe, socialisti in sredinske stranke pa zahtevajo večji davčni prispevek premožnejših.
Kralj Filip je voditelje strank pozval, naj pri iskanju rešitve ohranijo ravnotežje med socialno povezanostjo in spodbujanjem gospodarske rasti. Vse stranke naj bi se formalno zavezale, da bodo pri pogajanjih dajale prednost kompromisu in odgovornosti.
Visok dolg povečuje pritisk na vlado
Belgija se spoprijema z enim najvišjih javnih dolgov v območju evra. Evropska komisija je ocenila, da bo dolg letos dosegel približno 110,5 odstotka bruto domačega proizvoda, proračunski primanjkljaj pa 5,2 odstotka BDP. Višje obrestne mere dodatno povečujejo stroške zadolževanja države.
De Wever že več mesecev opozarja na tako imenovano obrestno snežno kepo, pri kateri mora država najemati nova posojila že za pokrivanje stroškov obstoječega dolga. Vlada mora obenem zagotoviti več denarja za obrambo, zdravstvo in druge javne storitve.
Kraljeva odločitev ne pomeni, da je politična kriza končana. Koalicijske stranke imajo do 16. novembra čas, da pokažejo konkreten napredek. Če dogovora znova ne bo, bi se lahko vprašanje odstopa vlade in predčasnih volitev ponovno odprlo.
