V Bosni in Hercegovini potekajo splošne volitve, ki bodo vplivale tudi na nadaljevanje zastalega približevanja države Evropski uniji. Do 15. ure je glasovalo 28,8 odstotka volilnih upravičencev, kar je dobrih osem odstotnih točk manj kot ob istem času na volitvah leta 2022. Na številnih voliščih so delo ovirale težave z novo elektronsko tehnologijo.
Približno 3,4 milijona volivcev odloča o treh članih predsedstva Bosne in Hercegovine, poslancih državnega parlamenta ter predstavnikih oblasti v bošnjaško-hrvaški Federaciji BiH in Republiki Srbski. Volijo tudi predstavnike desetih kantonov v federaciji.
Volišča bodo praviloma odprta do 19. ure, na tistih, kjer se je glasovanje zaradi tehničnih težav začelo pozneje, pa bodo čas podaljšali. Prvi delni izidi so pričakovani zvečer.
Po podatkih centralne volilne komisije je bila udeležba do 15. ure za 8,12 odstotne točke nižja kot pred štirimi leti. Nizka udeležba odraža tudi vse večje razočaranje državljanov zaradi gospodarskega zastoja, izseljevanja mladih in dolgoletnih političnih blokad.
Prvič biometrično preverjanje in elektronski čitalniki
Bosna in Hercegovina na letošnjih volitvah prvič širše uporablja biometrično identifikacijo volivcev in elektronske čitalnike glasovnic. Novi sistem naj bi omejil volilne zlorabe, ki so v preteklosti sprožale dvome o poštenosti volitev.
Na nekaterih voliščih glasovanja zaradi tehničnih težav niso mogli začeti pravočasno. V Republiki Srbski so zamude zabeležili na 201 od skupno 1957 volišč, poroča AP.
Kljub uporabi elektronskih naprav volivci še vedno izpolnijo papirnato glasovnico, ki jo nato pregleda čitalnik. Volilna komisija zagotavlja, da bodo volišča, ki so se odprla z zamudo, ostala odprta toliko časa dlje, kolikor je trajala prekinitev.
Dodika ni na glasovnici, a je zaznamoval kampanjo
Pomemben vpliv na volitve ima nekdanji predsednik Republike Srbske Milorad Dodik, čeprav sam ne kandidira. Dodiku so po obsodbi zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti prepovedali opravljanje javnih funkcij.
Kljub temu je z nacionalistično in separatistično retoriko močno zaznamoval kampanjo. Bosno in Hercegovino je večkrat označil za “nemogočo državo”, pred volitvami pa se je srečal tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
Njegova stranka SNSD poskuša ohraniti oblast v Republiki Srbski, medtem ko ji nasprotuje več opozicijskih skupin. V Federaciji BiH med glavnimi tekmeci ostajajo bošnjaška Stranka demokratske akcije, večetnična opozicija pod vodstvom socialdemokratov in hrvaška HDZ BiH.
Večina od približno 75 strank, ki sodelujejo na volitvah, je še vedno organizirana predvsem po etničnem ključu. To je eden glavnih razlogov za politične blokade in počasno sprejemanje reform.
Na kocki tudi približevanje Evropski uniji
Bosna in Hercegovina je status kandidatke za članstvo v EU dobila leta 2022, dve leti pozneje pa zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj. Ta se zaradi neizpolnjenih reformnih zahtev in političnih sporov še niso dejansko začela.
Izid volitev bo pokazal, ali bo nova oblast sposobna preseči blokade in pospešiti evropsko pot ali pa bodo državo še naprej zaznamovali spori med etničnimi strankami ter vpliv ZDA, Evropske unije in Rusije.
Največ pozornosti bo zvečer namenjene razmerju sil v tristranskem predsedstvu in morebitnim spremembam v Republiki Srbski, kjer opozicija poskuša oslabiti dolgoletno prevlado Dodikovega SNSD.
