Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde bo 7. februarja 2027 predčasno zapustila položaj. Odšla bo skoraj devet mesecev pred iztekom mandata, evropski voditelji pa bodo postopek izbire njenega naslednika začeli takoj. Med najresnejšimi kandidati se omenjata nekdanja guvernerja nizozemske in španske centralne banke Klaas Knot ter Pablo Hernández de Cos.
Evropska centralna banka je sporočila, da je Lagarde o svoji odločitvi obvestila Svet ECB in predsednika Evropskega sveta Antónia Costo. Člani Sveta ECB so se ji zahvalili z dolgim stoječim aplavzom.
Naslednika bo po postopku, določenem v pogodbi o delovanju Evropske unije, imenoval Evropski svet. Costa je napovedal, da se bo iskanje novega vodstva začelo nemudoma, da bo odločitev sprejeta še pred odhodom ChristineLagarde.
Lagarde je v kratkem videoposnetku dejala, da ECB zapušča z občutkom dobro opravljenega dela in prepričanjem, da je ustanova pripravljena na prihodnje izzive.
Odhod pred francoskimi predsedniškimi volitvami
Lagarde je vodenje ECB prevzela 1. novembra 2019, ko je na položaju nasledila Maria Draghija. Njen osemletni mandat bi se moral izteči 31. oktobra 2027.
Ugibanja o predčasnem odhodu so krožila že več mesecev. Reuters se sklicuje na vir, ki trdi, da želi imeti Lagarde več svobode pri vključevanju v politične razprave v Franciji in širše. Kot predsednica neodvisne centralne banke je morala ohranjati politično nevtralnost.
Čas odhoda evropskim voditeljem omogoča, da njenega naslednika izberejo še pred francoskimi predsedniškimi volitvami, na katerih javnomnenjske raziskave dobre možnosti pripisujejo Marine Le Pen.
Portal24.si je že avgusta poročal, da naj bi bila Lagarde pripravljena prevzeti vodenje Svetovnega gospodarskega foruma. Uradne potrditve o njeni naslednji funkciji za zdaj ni.
V ospredju Knot in Hernández de Cos
Med najverjetnejšimi nasledniki se omenjata nekdanji guverner nizozemske centralne banke Klaas Knot in generalni direktor Banke za mednarodne poravnave Pablo Hernández de Cos, ki je pred tem vodil špansko centralno banko.
V širšem krogu kandidatov je tudi predsednik nemške centralne banke Joachim Nagel. Končna odločitev bo odvisna od dogovora med državami članicami ter političnega in geografskega ravnotežja v vodstvu ECB.
Novo vodstvo bo položaj prevzelo v zahtevnem obdobju. ECB se zaradi podražitev energentov znova sooča z večjimi inflacijskimi pritiski, visoke donosnosti državnih obveznic pa povečujejo stroške zadolževanja in slabšajo gospodarske obete.
Finančni trgi se na napoved Lagardinega odhoda niso odzvali z večjimi pretresi. Analitiki ocenjujejo, da je ECB v zadnjih letih zgradila dovolj močan institucionalni okvir, zato sprememba na vrhu sama po sebi ne bi smela povzročiti večjega preobrata denarne politike.
