Notranji ministri držav članic Evropske unije so se ob začetku polne uporabe pakta o migracijah in azilu zbrali na neformalni konferenci na Cipru. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič je ob tem poudaril, da izvajanje pakta predstavlja dolgoročen proces, ter opozoril na vprašanja pravične porazdelitve bremen med državami članicami.
Kot poroča STA, je Predalič dejal, da implementacija pakta ni enkraten dogodek, ampak zahteva trajno politično zavezanost, ustrezna finančna sredstva in prilagodljiv sistem, ki se bo lahko odzival na dejanske razmere.
Ob tem je opozoril tudi na izrazito povečanje nedovoljenih prehodov meje iz Hrvaške v Slovenijo. Po njegovih besedah mora vsaka država dosledno opraviti svoj del nalog in prevzeti svoj del odgovornosti, saj je medsebojno zaupanje ključno za učinkovito delovanje schengenskega območja.
Pakt o migracijah in azilu, ki so ga države članice sprejele pred dvema letoma, med drugim uvaja obvezne oblike pomoči najbolj obremenjenim članicam, nove postopke na zunanjih mejah, hitrejšo obravnavo prošenj za azil ter okrepljeno upravljanje migracijskih tokov.
V središču nove ureditve je solidarnostni mehanizem, po katerem bodo države, ki se soočajo z večjim migracijskim pritiskom, prejele podporo drugih članic. Za letos je predvidenih 21.000 premestitev migrantov oziroma 420 milijonov evrov finančnih prispevkov, države pa lahko prispevajo tudi z drugimi solidarnostnimi ukrepi. Slovenija se je zavezala prispevati 1,8 milijona evrov.
Poziv k pravičnejši porazdelitvi odgovornosti
Predalič je ob tem opozoril, da trenutna ureditev po njegovem mnenju nesorazmerno obremenjuje nekatere manjše države, med njimi Slovenijo. Evropsko komisijo je pozval k razmisleku o pravičnejšem vključevanju držav, ki se soočajo s pritiskom sekundarnih migracij iz sosednjih držav.
“Nedopustno je, da se v času upada števila migracij referenčno število iz uredbe povečuje, breme pa prelaga na nekaj manjših članic. To ni solidarnost in ni vzdržno na daljši rok,” je poudaril.
Po njegovih besedah ostaja eden ključnih elementov verodostojne migracijske politike tudi učinkovito vračanje oseb brez pravice do bivanja, pri čemer bo uspešnost še naprej odvisna predvsem od sodelovanja s tretjimi državami in večje enotnosti med članicami EU.
Predalič je dodal, da Slovenija načeloma ne nasprotuje vzpostavitvi vozlišč za vračanje, ki jih predvideva nova uredba, meni pa, da bi morala biti ta nameščena čim bližje državam izvora in ne v bližini zunanjih meja Evropske unije, zlasti ne na območju Zahodnega Balkana.
