Več sto zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, ki delajo v turnusih, od svojih delodajalcev s tožbami zahteva izplačilo odmen za praznične ure iz preteklih let. Med drugim je tožbe vložilo več kot 200 zaposlenih Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor in 131 zaposlenih Osnovnega zdravstva Gorenjske.
Tožbe je vložilo tudi 26 zaposlenih UKC Ljubljana, 19 zaposlenih Splošne bolnišnice Celje in en zaposleni Zdravstvenega doma Ljubljana, postopki pa potekajo tudi v novomeški bolnišnici.
Sodna odločitev spodbudila zahtevke zaposlenih
Kot poroča STA, se je vse začelo v celjski bolnišnici, kjer je delovno sodišče zaposlenim priznalo pravico do prazničnih odmen za pet let nazaj. Sodbo je potrdilo tudi višje delovno in socialno sodišče, ki je marca letos zapisalo, da mora delodajalec zagotoviti, da ima delavec z neenakomerno razporejenim delovnim časom na letni ravni toliko prazničnih ur, kot jih ima delavec z enakomerno razporeditvijo delovnega časa. Če zaposleni na praznik dela, teh ur ni mogel izkoristiti kot odsotnost, zato jih je treba kompenzirati z odmeno.
Predstavnik sindikata zdravstva in socialnega varstva z Reševalne postaje UKC Ljubljana Boštjan Plahutnik je za POP TV pojasnil, da so zaposleni prejeli izplačilo za leto 2025, ne pa tudi za pretekla leta. Predsednica sindikata UKC Maribor v okviru Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Darja Pernek je povedala, da so delavci za leto 2025 odmeno že dobili, za leto 2026 jo prejemajo sproti, za prejšnja štiri leta pa se z delodajalcem še pogajajo in dokončnega dogovora še ni.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je pojasnila, da primeri večinoma zadevajo zaposlene na urgencah in v reševalnih službah. Opozorila je, da se ji ob kroničnem pomanjkanju kadra v javnem zdravstvu zdi “res sprevrženo, da kompliciramo pri eni pravici, ki enostavno je”, ter dodala, da takšen pristop ne prispeva k boljši atmosferi niti k pridobivanju novih zaposlenih.
Milijonski zneski in čakanje na odločitev vrhovnega sodišča
UKC Ljubljana je lani za odmeno izplačal približno 2,5 milijona evrov bruto bruto, UKC Maribor okoli 1,1 milijona evrov, celjska bolnišnica pa okoli 681.000 evrov. Za leto 2025 je odmeno izplačalo 14 bolnišnic in 20 zdravstvenih domov v skupni vrednosti 3,3 milijona evrov neto, medtem ko je 59 domov za starejše po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije izplačalo 1.920.760 evrov.
Direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Tatjana Jevševar je za POP TV pojasnila, da zdravstveni zavodi s sodbo višjega sodišča niso zadovoljni, saj si želijo bolj objektivne kriterije in natančnejšo opredelitev odmene. Ker ostajajo odprta vprašanja, med drugim ali odmena pripada tudi zaposlenim, ki dežurajo ali delajo v enakomerno razporejenem delovnem času, čakajo na odločitev vrhovnega sodišča. Ob tem je opozorila, da gre pri tožbah za izplačilo javnih sredstev.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije so poudarili, da so se zaradi preteklih pravnih nejasnosti v praksi oblikovali različni pristopi delodajalcev. Po aprilski razlagi so članom posredovali posodobljeno strokovno mnenje z navodili za zakonit obračun odmene, ki deluje kot izravnalni mehanizem na letni ravni.
Odvetnica Marija Hladin, ki zastopa 131 zaposlenih Osnovnega zdravstva Gorenjske, je za POP TV opozorila, da gre za jasno pravico, določeno v kolektivni pogodbi. Ker denarne terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v petih letih, so bili zaposleni po njenih besedah primorani vložiti tožbe, saj bi sicer izgubili pravico do nadomestil za leto 2020.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov so za STA pojasnili, da podpirajo prizadevanja sindikatov za ureditev razmer na področju zdravstvene in babiške nege. Odziv ministrstva za zdravje medtem še ni bil znan.
