Ko se temperature znižajo, miši v hišah, garažah in vrtnih lopah iščejo hrano ter zavetje. Za vstop ne potrebujejo odprtih vrat – odrasla miš se lahko stisne skozi približno šest milimetrov široko režo. Najboljša zaščita zato ni nastavljanje strupa, ampak pravočasno iskanje in zapiranje vstopnih mest.
Prvi znaki niso vedno glasovi iz stene. Na prisotnost miši lahko opozarjajo drobni temni iztrebki, načeta embalaža, sledi grizenja, raztrgan papir ali izolacija ter nenavaden vonj v omarah, shrambah in drugih zaprtih prostorih.
Preglejmo cevi, vrata in temelje
Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni CDC opozarja, da se lahko miš splazi skozi odprtino, široko približno toliko kot običajen svinčnik. Pri pregledu hiše zato niso pomembne le večje luknje, ampak tudi ozke reže.
Najprej preverimo:
- prehode okoli vodovodnih, plinskih in električnih cevi,
- prostor pod vhodnimi, garažnimi in balkonskimi vrati,
- razpoke ob temeljih ter fasadi,
- odprtine ob oknih in kletnih jaških,
- prezračevalne rešetke,
- napušče, streho in dostop do podstrešja,
- mesta za kuhinjskimi omaricami in gospodinjskimi aparati.
Posebej pozorni smo na garažo. Vrata so lahko na videz zaprta, ob spodnjem robu ali vodilih pa ostanejo dovolj velike špranje za miš. Obrabljena tesnila zamenjamo, pod zunanja vrata pa namestimo ustrezno zaključno letev oziroma krtačno tesnilo.
Montažna pena sama pogosto ni dovolj
Manjše luknje lahko zapolnimo z gosto kovinsko oziroma bakreno mrežico in jo pritrdimo s trajnim tesnilnim materialom. Za večje odprtine so primernejši kovinska mreža, pločevina, malta ali drug material, ki ga glodavci težko pregriznejo.
Mehka tesnilna masa ali montažna pena brez dodatne mehanske zaščite nista vedno trajna rešitev, saj ju miši lahko poškodujejo. CDC za majhne luknje svetuje kombinacijo jeklene volne in tesnilne mase, pri večjih pa kovinsko mrežo, pločevino ali cement.
Pri zapiranju prezračevalnih odprtin ne smemo onemogočiti pretoka zraka. Namestimo dovolj gosto kovinsko mrežico, namenjeno zaščiti pred glodavci.
Hrane ne ponujamo niti zunaj hiše
Miši privlačijo raztresena ptičja hrana, odprte vreče s semeni, hrana za hišne živali, odpadki in nezaščiten kompost. Zaloge shranjujemo v trdih posodah s tesno prilegajočimi se pokrovi, posode za smeti pa naj bodo zaprte.
Hrane in vode za hišne živali ponoči ne puščamo na tleh. Okoli hiše odstranimo kupe listja, kartonske škatle in drug material, ki bi lahko postal skrivališče. Drva zložimo dvignjeno od tal in jih ne naslanjamo neposredno na fasado. Ameriška agencija EPA svetuje tudi odstranjevanje globokih kupov zastirke in drugih možnih gnezdišč ob stavbi.
Če so miši že v hiši
Po zaprtju vstopnih mest je treba odstraniti živali, ki so ostale v notranjosti. Pasti postavimo ob stene, za hladilnik, štedilnik ali omare in povsod, kjer smo našli iztrebke oziroma sledi grizenja. Miši se navadno premikajo tik ob robovih prostora.
CDC priporoča klasične vzmetne pasti ustrezne velikosti. Nastavimo jih tako, da je del z vabo obrnjen proti steni, pasti pa morajo biti nedosegljive otrokom in hišnim živalim. Strupene vabe uporabljamo le v temu namenjenih zaščitenih postajah in strogo po navodilih proizvajalca; pri večji ali ponavljajoči se naselitvi je smiselna strokovna deratizacija.
Iztrebkov ne pometamo in ne sesamo
Mišjih iztrebkov, urina in ostankov gnezda ne pometamo na suho ter jih ne posesamo. S tem lahko onesnažen prah dvignemo v zrak.
CDC svetuje uporabo gumijastih ali plastičnih rokavic. Onesnaženo mesto temeljito navlažimo z gospodinjskim razkužilom, pustimo učinkovati po navodilih na embalaži in nato obrišemo s papirnatimi brisačami. Površino zatem ponovno razkužimo, rokavice in roke pa temeljito umijemo.
Če se po čiščenju znova pojavijo sveži iztrebki, miši najverjetneje še vedno prihajajo v prostor. Takrat moramo poleg pasti ponovno pregledati tudi zunanjost hiše, saj je nekje ostala odprta njihova pot v notranjost.










