Evropska centralna banka je ključne obrestne mere ohranila nespremenjene. Zaradi visokih cen energije in nevarnosti novega povečanja inflacije ostajajo vrata za septembrski dvig odprta.
Evropska centralna banka (ECB) je na današnjem zasedanju sklenila, da treh ključnih obrestnih mer ne bo spreminjala. Depozitna obrestna mera tako ostaja pri 2,25 odstotka, obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 2,40 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 odstotka.
Odločitev sledi junijskemu zvišanju obrestnih mer, prvemu po skoraj treh letih. ECB se je tokrat odločila počakati na nove podatke o cenah, plačah in gospodarski dejavnosti, saj so nekateri kazalniki pokazali, da se inflacijski pritiski za zdaj ne krepijo tako hitro, kot so se bali.
Energetski šok se še ni v celoti pokazal
Osrednji razlog za previdnost ostajajo visoke in nestanovitne cene energije, povezane predvsem z zaostrovanjem razmer na Bližnjem vzhodu.
“Negotovost ostaja velika, celoten inflacijski vpliv energetskega šoka pa se še ni pokazal,” je po zasedanju opozoril Svet ECB. Dodali so, da bodo pozorno spremljali intenzivnost in trajanje energetskega šoka ter njegov posredni vpliv na cene blaga, storitev in plače.
Podjetja se že spoprijemajo z dražjimi energenti in vhodnimi surovinami, zato jih vse več pričakuje, da bodo morala zvišati prodajne cene. ECB obenem ugotavlja, da rast plač ostaja zmerna, višja produktivnost pa pomaga omejevati rast stroškov dela.
“Svet ECB se ne zavezuje vnaprej določeni poti obrestnih mer,” so poudarili v Frankfurtu. Odločitve bodo še naprej sprejemali na vsakem zasedanju posebej in jih prilagajali podatkom o inflaciji ter stanju gospodarstva.
Kaj odločitev pomeni za posojila?
Za gospodinjstva z obstoječimi posojili s spremenljivo obrestno mero današnja odločitev ne prinaša takojšnje občutnejše spremembe. Njihovi mesečni obroki so večinoma vezani na euribor, ta pa se odziva tudi na pričakovanja finančnih trgov glede prihodnjih odločitev ECB.
Če bodo cene nafte in plina ostale visoke ter se bo inflacija znova krepila, bi lahko ECB obrestne mere zvišala že septembra. Po poročanju Reutersa finančni trgi trenutno dopuščajo možnost še dveh dvigov do konca leta, prvi naslednji korak pa pričakujejo na septembrskem zasedanju.
Za posojilojemalce današnja odločitev zato pomeni predvsem začasen predah, ne pa nujno konec obdobja visokih stroškov zadolževanja. ECB je namreč ponovila, da ostaja njen glavni cilj vrnitev inflacije na 2 odstotka v srednjeročnem obdobju.
