Močno zvišanje cen zemeljskega plina je avgusta napolnilo norveško državno blagajno. Vrednost norveškega izvoza plina je bila za skoraj 81 odstotkov višja kot pred letom dni, država pa je ustvarila največji mesečni trgovinski presežek po januarju 2023. K rasti cen prispevata tudi pospešeno polnjenje evropskih skladišč in negotovost glede Hormuške ožine.
Norveška je avgusta izvozila za 191 milijard norveških kron oziroma približno 17,7 milijarde evrov blaga, kažejo najnovejši podatki norveškega statističnega urada SSB. Vrednost izvoza se je v primerjavi z julijem povečala za 6,7 odstotka, glede na avgust lani pa za 32,9 odstotka.
Uvoz je dosegel 90,6 milijarde kron oziroma okoli 8,4 milijarde evrov. Na mesečni ravni je bil večji za 0,3 odstotka, v primerjavi z lanskim avgustom pa za 7,3 odstotka.
Cena plina najvišja v več kot treh letih
Glavno gonilo norveškega izvoza je bil zemeljski plin. Norveška ga je avgusta izvozila za 77,7 milijarde kron oziroma okoli 7,2 milijarde evrov. Vrednost izvoza je bila za 17 odstotkov višja kot julija in za kar 80,9 odstotka višja kot avgusta lani.
Pri tem ni šlo predvsem za izjemno povečanje dobavljenih količin. Norveška je izvozila deset milijard standardnih kubičnih metrov plina, kar je le 1,2 odstotka več kot pred letom dni. Povprečna izvozna cena plina pa je bila za 73,4 odstotka višja kot avgusta 2025 in je dosegla najvišjo raven po januarju 2023.
“Neobičajno nizka napolnjenost evropskih skladišč plina za ta letni čas je skupaj z negotovostjo glede Hormuške ožine cene plina potisnila na najvišjo raven v več kot treh letih,” je pojasnil Jan Olav Rørhus iz norveškega statističnega urada.
Evropske države pred začetkom ogrevalne sezone pospešeno polnijo skladišča, s čimer dodatno povečujejo povpraševanje. Cena plina v Evropi je že presegla 79 evrov za megavatno uro, Mednarodna agencija za energijo pa je zaradi povečane negotovosti države pozvala k razmisleku o strateških rezervah.
Norveška pridobila po zmanjšanju ruskih dobav
Norveška je po močnem zmanjšanju dobav ruskega cevovodnega plina postala ena najpomembnejših dobaviteljic evropskega trga. Visoke cene zato neposredno povečujejo njene izvozne prihodke. Evropska unija medtem kljub prizadevanjem za zmanjšanje energetske odvisnosti še vedno kupuje rekordne količine ruskega utekočinjenega plina.
Pri surovi nafti je bilo avgustovsko gibanje drugačno. Norveška jo je izvozila za 42,6 milijarde kron, kar je 4,6 odstotka manj kot julija, vendar še vedno 12,7 odstotka več kot avgusta lani. Povprečna cena je znašala 844 kron za sod, izvozna količina pa se je na letni ravni zmanjšala za 7,4 odstotka.
Dobro se je odrezal tudi celinski del norveškega gospodarstva. Izvoz brez nafte, plina, ladij in naftnih ploščadi je dosegel 70,6 milijarde kron, kar je 12,3 odstotka več kot pred letom dni. Izvoz rib je bil s 15,1 milijarde kron najvišji letos.
Norveški trgovinski presežek je avgusta dosegel 100,4 milijarde kron oziroma približno 9,3 milijarde evrov. V primerjavi z julijem se je povečal za 13,2 odstotka, glede na avgust lani pa za 69,4 odstotka. To je bil največji presežek po januarju 2023.
