Projekt v vrednosti 9,7 milijona evrov vključuje enajst digitalnih rešitev, ki naj bi lastnikom gozdov olajšale dostop do podatkov, gozdarski stroki pa omogočile učinkovitejše delo na terenu.
Ministrstvo za kmetijstvo je skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) in Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS) predstavilo rezultate projekta eGozdarstvo. Ta je del naložbe Digitalni prehod na področju kmetijstva, prehrane in gozdarstva v okviru Načrta za okrevanje in odpornost.
Nove digitalne rešitve naj bi zmanjšale administrativne obremenitve, izboljšale povezovanje podatkov ter lastnikom gozdov omogočile preprostejši dostop do odločb in drugih storitev.
Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi poudaril, da eGozdarstvo ni le nov informacijski sistem, temveč sistemska digitalna nadgradnja javne gozdarske službe.
“Projekt prinaša boljšo povezanost podatkov, manj administracije, sodobnejše delo na terenu in boljši dostop do informacij za lastnike gozdov,” je dejal.
Cilj digitalizacije po njegovih besedah ni uvajanje dodatnih zaslonov ali povečevanje obsega administrativnega dela. “Cilj ni več ekranov ali več administracije, ampak boljše delo z gozdovi,” je dodal minister, ki je digitalizacijo uvrstil med prednostne naloge svojega mandata.
Projekt vreden 9,7 milijona evrov
Projekt eGozdarstvo poteka od 1. julija 2022, zaključil pa naj bi se 31. avgusta 2026. Njegova skupna vrednost znaša 9.700.311,34 evra. Od tega je 8.238.753,08 evra evropskih sredstev, 1.461.558,26 evra pa je Slovenija iz državnega proračuna zagotovila za plačilo DDV.
ZGS je kot največji projektni partner prejel 7.594.298,86 evra. Več kot 90 odstotkov razpoložljivih sredstev je bilo namenjenih nakupu opreme in razvoju digitalnih rešitev, preostanek pa izboljšanju povezljivosti, izobraževanju in usposabljanju uporabnikov.
Direktor ZGS Gregor Danev je ob tem opozoril, da nova orodja ne morejo nadomestiti znanja in presoje gozdarskih strokovnjakov.
“Digitalna orodja ne nadomeščajo strokovne presoje, izkušenj ali dela na terenu,” je poudaril. Njihova prednost je predvsem v zmanjševanju administrativnih opravil in odpravljanju podvajanja dela.
“Našim strokovnjakom omogočajo, da več časa namenijo svojemu osnovnemu poslanstvu: skrbi za gozd in svetovanju lastnikom gozdov,” je dodal Danev.
Predstavili pet od enajstih rešitev
V okviru projekta so razvili enajst digitalnih rešitev, ZGS in GIS pa sta javnosti podrobneje predstavila pet sistemov: eNadzor, eUkrepi, eInventura, eLov in eGozd.
Praktični prikazi so pokazali njihovo uporabo pri izvajanju gozdarskega nadzora, izbiri dreves za posek, spremljanju stanja gozdov na stalnih vzorčnih ploskvah in upravljanju podatkov na področju lovstva. Rešitev eGozd je namenjena predvsem lastnikom gozdov, ki bodo lahko prek nje dostopali do podatkov, odločb in posameznih storitev.
Namestnik direktorice GIS Tom Levanič je rezultate projekta označil za pomembno podlago za nadaljnje povezovanje strokovnega znanja, podatkov in digitalnih rešitev. Po njegovi oceni bodo pripomogli k učinkovitejšemu izvajanju javne gozdarske službe, trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi in uspešnejšemu odzivanju na podnebne spremembe ter zahteve evropske zakonodaje.
Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila, da Slovenija digitalnim javnim storitvam namenja 315 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost. Po njenih besedah je to četrti najvišji delež med državami članicami.
“Z digitalizacijo podprto gozdarstvo je temelj trajnostnega upravljanja gozdov, boja proti podnebnim spremembam in ohranjanja biotske raznovrstnosti,” je dejala. Digitalizacija je po njeni oceni hkrati “gonilo konkurenčnosti, odpornosti in zelene rasti”.
Za digitalizacijo kmetijstva predvidenih 24 milijonov evrov
Direktor Urada Republike Slovenije za okrevanje in odpornost Josip Mihalic je dejal, da je eden osrednjih ciljev ukrepov na področju digitalizacije tudi dostopnejša javna uprava. V okviru načrta, ki se zaključuje konec leta, je za ta namen na voljo 306 milijonov evrov.
“Država je za digitalizacijo kmetijstva v okviru načrta predvidela 24 milijonov evrov in od tega že izplačala okoli 16 milijonov evrov,” je navedel Mihalic. Projekti so po njegovih besedah v zaključni fazi, eGozdarstvo pa je med njimi finančno najobsežnejše.
“Prepričan sem, da bodo digitalizirani postopki in rešitve, razviti v okviru tega projekta, pomembno prispevali k dostopnejšim storitvam, večji preglednosti in boljšemu upravljanju slovenskih gozdov,” je dodal.
Terensko delo tudi brez spletne povezave
Digitalne rešitve eGozdarstva temeljijo na slovenski tehnologiji, odprtih standardih in odprtokodnih rešitvah. Po navedbah ministrstva naj bi takšna zasnova omogočala večjo odpornost sistema na prihodnje spremembe in pretrese na področju informacijskih tehnologij.
Vodja projekta v podjetju Flycom Anže Žnidaršič, ki je razvilo gozdarski informacijski sistem in nekatere ključne digitalne rešitve, je poudaril, da so posebno pozornost namenili varnosti.
“Velik poudarek smo namenili kibernetski varnosti in varstvu osebnih podatkov,” je dejal. Med pomembnejšimi novostmi so prostorske aplikacije za mobilne naprave, ki omogočajo opravljanje celotnega terenskega dela tudi brez spletne povezave.
Informacijski sistem je po njegovih besedah zasnovan tako, da bo v prihodnje omogočal tudi vključevanje orodij umetne inteligence. “Projekti, kot je eGozdarstvo, krepijo slovensko tehnološko odličnost in zagotavljajo, da znanje in kapital ostajata v Sloveniji,” je še poudaril Žnidaršič.
Projekt po oceni ministrstva ne pomeni le zaključka enega razvojnega obdobja, temveč postavlja temelje za nadaljnje uvajanje sodobnih rešitev v slovensko gozdarstvo. Kakovostni in varni podatki, preglednejši postopki ter strokovno podprta digitalna orodja naj bi bili ob podnebnih spremembah in vse zahtevnejšem upravljanju naravnih virov ključni za odgovorno gospodarjenje s slovenskimi gozdovi.
