Ekonomsko-socialni svet je soglasno sklenil, da ne nasprotuje nadaljevanju zakonodajnega postopka za ustanovitev Nacionalnega demografskega sklada. Socialni partnerji zakonskega predloga še niso v celoti vsebinsko uskladili, Ministrstvo za finance pa so pozvali k nadaljnjim pogajanjem o preostalih odprtih vprašanjih.
Predlog predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v Nacionalni demografski sklad, na katerega bi prenesli večino državnih kapitalskih naložb. Skladu bi se pripojila tudi Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Po navedbah Ministrstva za finance je namen sklada združiti upravljanje državnega premoženja ter prihodke iz naložb usmerjati v pokojninski sistem. Začetna vrednost sklada je bila ob julijski predstavitvi osnutka ocenjena na skoraj 17 milijard evrov.
Šircelj: V bistvenih točkah smo usklajeni
Minister za finance Andrej Šircelj je po seji ESS ocenil, da so pogajanja prinesla pomemben napredek.
“Obravnavali smo številne konstruktivne predloge in jih v končnem besedilu predloga zakona v veliki meri tudi upoštevali. Vesel sem, da smo v bistvenih točkah usklajeni. Od premoženja bodo imeli koristi tisti, ki so ga ustvarili ali ga ustvarjajo,” je poudaril Šircelj.
Pogajalska skupina ministrstva in predstavniki ESS so se o predlogu prvič sestali konec avgusta. Skupaj so opravili osem krogov pogajanj.
“Vsaka stran je odločno zagovarjala svoja stališča, vendar smo z argumenti, medsebojnim spoštovanjem in pripravljenostjo na kompromise našli skupne rešitve,” je dejal državni sekretar Peter Papež.
Prihodki bi bili namenjeni pokojninski blagajni
Med pogajanji so predlog v več delih spremenili. Po Papeževih navedbah so se dogovorili, da se bodo prihodki sklada v celoti namenjali financiranju pokojninske blagajne, ne pa tudi dolgotrajni oskrbi in družinski politiki, kot je predvidevala prvotna različica.
Kupnine od morebitne prodaje državnih naložb bi ostale v skladu, povečal pa bi se delež dividend, namenjenih pokojninski blagajni. Socialni partnerji naj bi dobili svoje predstavnike v nadzornem svetu in strokovnih odborih sklada.
Predlog predvideva tudi ustanovitev posebne nepremičninske družbe za upravljanje državnega nepremičninskega premoženja ter strožja pravila glede preprečevanja korupcije in nasprotja interesov.
Odprta strategija upravljanja in začetek črpanja
Predsedujoči ESS Andrej Zorko je opozoril, da sklep socialnih partnerjev še ne pomeni popolne vsebinske podpore zakonu. Med odprtimi vprašanji so priprava strategije upravljanja premoženja, morebitni dodatni viri financiranja sklada in določitev trenutka, ko se lahko začnejo sredstva črpati.
ESS zato od Ministrstva za finance pričakuje nadaljnje usklajevanje. Socialni partnerji želijo tudi zagotovilo, da bo vlada med zakonodajnim postopkom zagovarjala že dogovorjene rešitve in morebitne dodatne dogovore.
Jedro predloga ostaja koncentracija večine državnih naložb pri enem upravljavcu, ki naj bi povečeval vrednost premoženja in z njegovimi donosi dolgoročno podpiral pokojninski sistem.
