Etna, eden najbolj dejavnih vulkanov v Italiji, je danes znova bruhal pepel, zaradi povečane vulkanske aktivnosti pa je bil del zračnega prometa na mednarodnem letališču Catania Vincenzo Bellini začasno ustavljen.
Po poročanju italijanskih medijev se je vulkanska dejavnost okrepila po tem, ko se je 26. junija v kraterju Voragine na vrhu Etne odprla nova razpoka.
Po navedbah lokalnih virov je jutranjemu izbruhu v kraterju Voragine sledil intenziven izmet vulkanskega pepela.
Observatorij Etna pri italijanskem Nacionalnem inštitutu za geofiziko in vulkanologijo (INGV) je sporočil, da se je izbruh pepela začel okoli 7.45 po lokalnem času, okoli 8.45 pa se je aktivnost še okrepila.
INGV je navedel, da je oblak pepela dosegel višino približno 1,5 kilometra. Po meteoroloških napovedih naj bi se v naslednjih urah širil proti jugu.
Motnje v zračnem prometu
Visoka koncentracija vulkanskega pepela v ozračju je vplivala tudi na letalski promet. Družba SAC, ki upravlja mednarodno letališče Catania Vincenzo Bellini (Fontanarossa), je sporočila, da so zaradi nadaljnje vulkanske aktivnosti začasno ustavili vse dohodne lete v Catanio, medtem ko so odhodi dovoljeni le v omejenem obsegu.
Potnikom svetujejo, naj pred odhodom na letališče pri svoji letalski družbi preverijo status leta.
Letališče v Catanii je zaradi neposredne bližine Etne med najbolj izpostavljenimi v Evropi. Ob močnejših izbruhih vulkanskega pepela zato pogosto prihaja do začasnih omejitev ali zaprtja zračnega prometa, saj lahko pepel predstavlja resno nevarnost za letalske motorje.
Eden najdejavnejših vulkanov v Evropi
Etna, ki se dviga na vzhodni obali Sicilije nad mestom Catania, je z višino okoli 3.300 metrov najvišji aktivni vulkan v Evropi in eden najbolj dejavnih na svetu. Zaradi pogostih izbruhov se njena višina in oblika vrha nenehno spreminjata.
Vulkan leži na stičišču afriške in evrazijske tektonske plošče, njegovo dejavnost pa neprekinjeno spremlja italijanski Nacionalni inštitut za geofiziko in vulkanologijo. Kljub pogostim izbruhom na njegovih pobočjih živi več sto tisoč ljudi, saj je vulkanska prst izjemno rodovitna in pomembna za vinogradništvo ter pridelavo sadja in oljk.
