Voditelji Evropske unije napovedujejo okrepitev varnostnega in gospodarskega sodelovanja z državami Bližnjega vzhoda, saj se posledice konflikta z Iranom vse bolj neposredno prenašajo v Evropo. V ospredju so zlasti energija, varnost pomorskih poti in stabilnost dobavnih verig.
Na srečanju v Nikoziji na Cipru so se voditelji EU sestali z predstavniki Libanona, Egipta, Sirije, Jordanije in držav Perzijskega zaliva. Pogovori so bili osredotočeni na vpliv konflikta na regijo in evropsko gospodarstvo, pa tudi na možnosti za diplomatsko umiritev razmer.
“Trenutne razmere jasno kažejo, kako tesno je varnost Evrope povezana z varnostjo Bližnjega vzhoda,” je po srečanju dejal predsednik Evropskega sveta António Costa.
Čeprav formalnih odločitev niso sprejeli, pa je vrh nakazal smer: EU želi okrepiti partnerstva z državami, ki jih šteje za ključne na področju energetike, migracij in digitalne infrastrukture.
Premirje ostaja krhko, pogajanja se nadaljujejo
Boji v regiji so trenutno prekinjeni, vendar ostajajo razmere negotove. Premirje med ZDA in Iranom je bilo podaljšano za nedoločen čas, medtem ko je prekinitev sovražnosti med Izraelom in Hezbolahom podaljšana za tri tedne.
Diplomatska prizadevanja se nadaljujejo. Ameriški odposlanci naj bi v prihodnjih dneh nadaljevali pogovore v Pakistanu, kar kaže na to, da mednarodna skupnost išče trajnejšo rešitev konflikta.
“Evropska unija ni del konflikta, vendar bomo del rešitve,” je dejal Costa in pozval vse strani k sodelovanju v dobri veri.
Hormuška ožina kot ključna točka tveganja
Ena največjih skrbi ostaja zaprtje Hormuške ožine, ene najpomembnejših pomorskih poti na svetu. V normalnih razmerah prek nje potuje približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto.
Zaradi blokade je izvoz skoraj zastal, kar se neposredno odraža v rasti cen energije. V Evropi se je uvoz fosilnih goriv od začetka konflikta podražil za več kot 25 milijard evrov.
“Zmanjšati moramo svojo preveliko odvisnost od fosilnih goriv, saj nas ta dela ranljive za krize,” je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
EU razmišlja o varnostnih ukrepih na morju
Med predlogi, o katerih razpravljajo evropski voditelji, so tudi večnacionalne pomorske sile za zaščito trgovskih ladij in odstranjevanje min v Hormuški ožini. Načrt je še v zgodnji fazi, vendar kaže na vse večjo pripravljenost EU za aktivnejšo vlogo pri zaščiti ključnih trgovinskih poti.
Von der Leyen je napovedala tudi možnost razširitve obstoječih misij, kot je operacija Aspides v Rdečem morju, ki trenutno ščiti ladijski promet pred napadi uporniških skupin.
Po njenih besedah bi lahko takšne operacije nadgradili v širše usklajene pomorske aktivnosti.
Krepitev vezi z regijo in opozorila iz Sirije
EU želi okrepiti politične in gospodarske vezi z državami, kot so Jordanija, Egipt in Sirija, ter jih razširiti tudi na področje varnosti.
Začasni sirski predsednik Ahmed al-Sharaa je poudaril, da so odnosi z EU ključni za stabilnost dobavnih verig in globalno varnost, hkrati pa pozval mednarodno skupnost k ukrepanju glede razmer v regiji.
