V ameriškem obrambnem ministrstvu so po informacijah iz internega komunikacijskega kroga razpravljali o možnih ukrepih proti zaveznicam Nata, ki po oceni Washingtona niso podprle ameriških operacij v vojni z Iranom. Med predlogi, ki so krožili na višjih ravneh Pentagona, so tudi politično občutljive možnosti – od omejevanja vpliva posameznih držav znotraj zavezništva do simbolnih pritiskov, ki bi lahko vplivali na položaj držav v Natu.
Po informacijah, ki jih navaja Reuters, se razprava opira na interno elektronsko sporočilo, ki ga je pripravil Elbridge Colby, glavni politični svetovalec Pentagona. V njem izraža nezadovoljstvo nad zadržanostjo nekaterih evropskih zaveznic, ki Združenim državam niso omogočile dostopa do baz, preletov in logistične podpore – tako imenovanega sistema ABO – v času vojaških operacij proti Iranu.
Po navedbah vira, ki je seznanjen z vsebino sporočila, Colby takšno podporo označuje kot “absolutni minimum za Nato”. Dokument naj bi vključeval več možnih scenarijev odziva, med drugim tudi predlog, da bi “težavne” države izgubile določene vplivne ali prestižne položaje znotraj zavezništva.
Napetosti znotraj Nata se poglabljajo
Razprava v Pentagonu odraža širše napetosti med Združenimi državami in delom evropskih zaveznic, ki so se zaostrile po začetku konflikta z Iranom. Nekatere države, med njimi Španija, so zavrnile uporabo svojih vojaških baz in zračnega prostora za napade, kar je v Washingtonu naletelo na ostre odzive.
ZDA imajo v Španiji dve pomembni oporišči – pomorsko bazo Rota in letalsko bazo Morón – zato je odločitev Madrida dobila dodatno težo. Po ocenah iz Pentagona bi morebitni ukrepi proti Španiji imeli predvsem simbolni učinek, vendar bi poslali jasno sporočilo o pričakovanjih Washingtona do zaveznikov.
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih tednih večkrat javno kritiziral članice Nata, ker niso sodelovale pri prizadevanjih za odprtje Hormuške ožine, ki je bila po začetku zračnih napadov zaprta za ladijski promet. V enem od pogovorov je celo namignil, da razmišlja o izstopu ZDA iz zavezništva. “Bi se, če bi bili na mojem mestu, ne bi?” je dejal v odgovoru na vprašanje o tej možnosti.
Kljub temu interni dokument, na katerega se sklicujejo viri, ne predvideva takšnega koraka, niti ne omenja zapiranja ameriških vojaških oporišč v Evropi.
Tiskovni predstavnik Pentagona Kingsley Wilson je ob vprašanjih o vsebini razprav poudaril, da bo obrambno ministrstvo predsedniku zagotovilo “verodostojne možnosti”, s katerimi bo zagotovilo, da bodo zaveznice izpolnjevale svoje obveznosti. Dodatnih podrobnosti o internih razpravah ni želel razkriti.
V igri tudi diplomatski pritiski na evropske zaveznice
Del razprav naj bi segal tudi na področje širše zunanje politike. Ena od idej vključuje ponovno oceno ameriške podpore evropskim ozemeljskim interesom, med drugim tudi glede Falklandskih otokov, ki jih upravlja Združeno kraljestvo, a si jih lasti Argentina.
Argentinski predsednik Javier Milei je ob tem poudaril, da njegova vlada “stori vse, kar je v njeni moči”, da bi otoke vrnila pod argentinski nadzor. Na drugi strani London vztraja, da suverenost ostaja britanska in da je pravica prebivalcev do samoodločbe ključna.
Napetosti se odražajo tudi v odnosih z Združenim kraljestvom. Britanska vlada sprva ni dovolila uporabe svojih baz za napade na Iran, kasneje pa je odobrila omejene obrambne operacije. Trump je britansko vodstvo zaradi zadržanosti večkrat javno kritiziral.
Prihodnost Nata
Analitiki opozarjajo, da je vojna z Iranom odprla temeljna vprašanja o prihodnosti Nata. Po njihovem mnenju konflikt razkriva razlike v pričakovanjih med ZDA in evropskimi državami ter postavlja pod vprašaj pripravljenost zavezništva za skupno ukrepanje v kriznih razmerah.
Obrambni minister Pete Hegseth je v nedavnem nastopu poudaril, da je konflikt “razkril veliko” in opozoril, da iranske rakete sicer ne morejo doseči Združenih držav, lahko pa ogrozijo Evropo. “Nimaš pravega zavezništva, če imaš države, ki niso pripravljene stati ob tebi, ko jih potrebuješ,” je dejal.
Razprave v Pentagonu tako nakazujejo, da Washington išče načine, kako povečati pritisk na zaveznike in jih spodbuditi k večji vojaški in politični podpori, hkrati pa razkrivajo vse globlje razpoke znotraj enega najpomembnejših vojaških zavezništev na svetu.
