Velika Britanija in EU pred novim dogovorom: manj ovir za trgovino in več možnosti za mlade

ByA. K.

20. novembra, 2026 , , ,
[Foto: Pixabay/Oskar-Młodziński]

Desetletje po britanskem referendumu o izstopu iz Evropske unije se London in Bruselj pripravljata na novo zbliževanje. Na današnjem vrhu naj bi dosegla dogovor o lažji trgovini s hrano, povezovanju trgov ogljičnih emisij ter programu, ki bo mladim omogočal začasno bivanje, delo in študij na obeh straneh Rokavskega preliva.

Britanski premier Andy Burnham se bo v Bruslju sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antóniem Costo. Vrh se bo začel ob 10.30, skupna novinarska konferenca pa je predvidena okoli 13.25.

Britanija in EU želita po letih sporov zaradi brexita vzpostaviti tesnejše gospodarsko in varnostno sodelovanje. Obe strani sta po ruski invaziji na Ukrajino, ameriških carinah, kitajskem nadzoru nad kritičnimi surovinami in vojni v Iranu prepoznali potrebo po tesnejšem evropskem zavezništvu, poroča Reuters.

Manj pregledov pri trgovini s hrano

Eden najpomembnejših delov napovedanega dogovora se nanaša na trgovino z živalmi, rastlinami in živili. Sedanja pravila od britanskih izvoznikov zahtevajo številna potrdila in mejne preglede, kar povzroča zamude ter povečuje stroške.

Novi dogovor naj bi odpravil velik del teh ovir pri trgovanju z izdelki, kot so mesni izdelki, semena, sadje in zelenjava. Britanska vlada ocenjuje, da bi lahko lažji dostop do evropskega trga britanskemu gospodarstvu prinesel do 5,1 milijarde funtov na leto.

Strani naj bi povezali tudi svoja sistema trgovanja z emisijami. Britansko in evropsko blago, zlasti jeklo in aluminij, bi bilo tako izvzeto iz medsebojnih ogljičnih dajatev na mejah.

Mladi bodo lahko tri leta živeli in delali na drugi strani

Pomemben del paketa je program mobilnosti za mlade med 18. in 34. letom. Mladim iz držav EU in Velike Britanije naj bi omogočil, da do tri leta živijo, študirajo, delajo ali opravljajo prostovoljsko delo na drugi strani Rokavskega preliva.

Odprto ostaja vprašanje šolnin. Države EU želijo, da bi njihovi študenti na britanskih univerzah plačevali enake šolnine kot domači študenti, medtem ko London za zdaj ponuja le občutno znižanje mednarodnih šolnin. Rešitev naj bi poiskali v šestih mesecih.

Program ne pomeni ponovne uvedbe prostega pretoka ljudi, saj bo časovno omejen in številčno zamejen. Po navedbah evropskih diplomatov naj bi se strani dogovorili za največ 100.000 udeležencev. London je sprva predlagal omejitev pri 50.000, Bruselj pa si je prizadeval za višje število.

Burnham: Britanija je z brexitom več izgubila kot pridobila

Britanski premier je v začetku tedna dejal, da je “očitna resnica”, da je država z brexitom izgubila več, kot je pridobila. Omenil je tudi možnost, da bi morala Britanija v prihodnosti preučiti vse oblike sodelovanja z EU, vključno s ponovnim članstvom.

Današnji vrh sicer ne pomeni začetka postopka britanske vrnitve v Evropsko unijo. Gre za praktičen paket dogovorov, s katerim želi Burnhamova vlada zmanjšati gospodarsko škodo zaradi brexita in izboljšati sodelovanje na področjih trgovine, energetike, varnosti in migracij.

Med odprtimi vprašanji ostaja britanska zahteva po posebnem položaju v okviru evropskih pravil “Made in Europe”, zlasti za avtomobilsko industrijo. EU je takšen položaj pripravljena dovoliti le ob večjem usklajevanju britanskih pravil z evropskimi, kar bi lahko od Londona zahtevalo tudi uvedbo carin na kitajska električna vozila.