Evropski parlament je z veliko večino sprejel poročilo o krepitvi odpornosti Evropske unije proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam. Rusijo je označil za glavno grožnjo demokratični integriteti Evrope, Srbijo pa za “ključno središče dezinformacij” in posrednika ruskih ter v manjši meri kitajskih vplivnih operacij.
Za poročilo, ki ga je pripravil posebni odbor Evropskega parlamenta za evropski demokratični ščit, je glasovalo 420 evropskih poslancev, 220 jih je bilo proti, 26 pa se jih je vzdržalo.
Odbor je bil ustanovljen zaradi vse pogostejših hibridnih napadov, manipulacij z informacijami, operacij tujega vplivanja in usklajenih dezinformacijskih kampanj. Poslanci opozarjajo, da sedanji evropski sistem zaščite ni dovolj povezan, posamezne države članice pa se proti takšnim grožnjam ne morejo učinkovito boriti same.
Rusija označena za glavno grožnjo
Rusija je v poročilu opisana kot osrednja grožnja demokratični integriteti Evrope. Med ruskimi dejavnostmi so navedeni kibernetski napadi, sabotaže, požigi, vohunjenje, motenje signalov in širjenje dezinformacij. Evropski parlament opozarja tudi na dejavnosti Belorusije, Kitajske, Irana in Severne Koreje.
Na hibridno vojskovanje je nedavno opozorila tudi Nemčija. Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je dejal, da je država vsak dan tarča hibridnih napadov, katerih cilj je destabilizacija družbe in spodkopavanje zaupanja v demokratične institucije.
Evropski poslanci želijo razširitev sankcij proti posameznikom in organizacijam, ki širijo dezinformacije ali sodelujejo pri izogibanju že uvedenim ukrepom proti Rusiji. Obsodili so tudi politično motivirane ruske črne sezname, na katerih so evropski uradniki, novinarji in poslanci.
Srbija kot posrednik ruskega vpliva
Posebej ostre so ugotovitve o Srbiji. V poročilu je ta opisana kot “ključno središče dezinformacij in posrednik za ruske in v manjši meri kitajske vplivne operacije”.
Dokument se sklicuje tudi na ugotovitve moldavskih oblasti, po katerih naj bi bila v Srbiji in Republiki srbski organizirana tabora, povezana z Rusijo. V njiju naj bi novačili in usposabljali agitatorje za povzročanje nemirov med moldavskimi volitvami in referendumi.
Srbska kibernetska infrastruktura naj bi bila po navedbah poročila uporabljena tudi za napade na uradnike in diplomate EU ter Nata. Srbija naj bi ob tem postajala varno zatočišče za ruske obveščevalce in oligarhe.
Ugotovitve prihajajo v času, ko Beograd kljub približevanju Evropski uniji še naprej ohranja tesne vezi z Moskvo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je tudi po pogovorih z Volodimirjem Zelenskim vztrajal, da Srbija Rusiji ne bo uvedla sankcij.
Evropski center in strožji nadzor platform
Evropski parlament podpira ustanovitev neodvisnega Evropskega centra za demokratično odpornost, ki bi usklajeval odzivanje držav članic na tuje vmešavanje. Njegovo delo bi nadzoroval Evropski parlament.
Poslanci predlagajo tudi, da bi bila volilna infrastruktura razglašena za kritično infrastrukturo. Pri političnih donacijah v kriptovalutah želijo uveljaviti načelo “ugotovite, kdo je vaš donator”, od digitalnih platform pa zahtevajo učinkovitejše ukrepanje proti botom, lažnim oglasom, globokim ponaredkom in poskusom vplivanja na volitve.
Poročevalec Tomas Tobé je zavrnil očitke, da želi Parlament urejati politična stališča. “Ruski boti ne predstavljajo svobode govora. Zunanje vmešavanje ni svoboda govora. In manipuliranje naših volitev ni svoboda govora,” je poudaril. Evropski parlament je ob tem pozval še k dolgoročnemu financiranju svobodnih medijev in preiskovalnega novinarstva ter h krepitvi medijske in digitalne pismenosti.
