Evropska unija je med januarjem in začetkom septembra za utekočinjeni zemeljski plin iz ruskega arktičnega projekta Yamal LNG po ocenah namenila 7,3 milijarde evrov. Ocenjena vrednost uvoza je tako že presegla 7,2 milijarde evrov, kolikor je znašala v celotnem letu 2025. Količina plina, dobavljenega v pristanišča EU, se je v prvih osmih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 10,1 odstotka.
Podatki izhajajo iz analize nemške okoljske in človekoljubne organizacije Urgewald, ki je uporabila podatke podjetja Kpler o spremljanju pomorskega prometa in tovora.
Med 1. januarjem in 5. septembrom je ocenjena bruto vrednost plina, dobavljenega iz projekta Yamal LNG v Evropsko unijo, dosegla 7,28 milijarde evrov. Gre za oceno, izdelano na podlagi dobavljenih količin in evropskih referenčnih cen plina, saj dejanske cene v posameznih dolgoročnih pogodbah niso javne.
Podatek zato ne predstavlja natančnih prihodkov ruskih podjetij ali ruskega državnega proračuna. Pri izračunu niso upoštevani morebitni pogodbeni popusti, stroški prevoza, davki, pristaniške pristojbine in nadaljnja prodaja plina na evropskem trgu.
V osmih mesecih 156 pošiljk
Pristanišča v Evropski uniji so v prvih osmih mesecih leta 2026 sprejela 156 pošiljk oziroma 11,39 milijona ton plina Yamal LNG. V enakem obdobju lani je v EU prispelo 142 pošiljk s skupno 10,34 milijona ton plina.
Obseg dobav se je tako na letni ravni povečal za 10,1 odstotka. Hkrati se je celoten svetovni izvoz iz Jamala zmanjšal za 3,1 odstotka, z 13,23 na 12,82 milijona ton.
Zaradi tega je delež Evropske unije v celotnem izvozu projekta Yamal LNG narasel z lanskih 78,2 na 88,9 odstotka. Skoraj devet od desetih ton plina, ki jih je projekt v prvih osmih mesecih izvozil, je torej končalo v pristaniščih EU.
Največje evropske uvoznice so bile po podatkih, ki jih povzema Euronews, Francija s 4,4 milijona ton, Belgija s tremi milijoni ton, Španija z 2,7 milijona ton in Nizozemska z 1,1 milijona ton.
Analitiki povečanje vrednosti uvoza pripisujejo kombinaciji večjih dobavljenih količin in višjih cen zemeljskega plina v Evropi. Na razmere so vplivali tudi spopadi na Bližnjem vzhodu in motnje na pomembnih energetskih poteh.
Energetski analitik družbe Kpler Charles Costerrouse je za Euronews ocenil, da evropski kupci povečujejo dobave pred začetkom napovedane popolne prepovedi.
“Kupci iz EU očitno povečujejo uvoz pred prepovedjo, ki bo začela veljati januarja 2027,” je dejal Costerrouse.
Večina sedanjih dobav je povezana z že sklenjenimi dolgoročnimi pogodbami. Uvoz ruskega LNG na podlagi kratkoročnih pogodb je EU prepovedala že aprila letos.
Brez evropskih pristanišč bi imel Yamal velike težave
Evropska unija za projekt Yamal LNG ni pomembna le kot kupec. Ruski arktični izvoz je močno odvisen tudi od evropskih pristanišč, ladijskih prevoznikov in specializiranih servisnih zmogljivosti.
Ker so vode okoli Jamala večji del leta zamrznjene, se Rusija pri izvozu zanaša na manjšo floto specializiranih tankerjev razreda Arc7, ki lahko plujejo skozi debel led. Kratke poti do evropskih pristanišč tankerjem omogočajo, da raztovorijo plin in se hitro vrnejo po novo pošiljko.
Preusmeritev v Azijo je bistveno zahtevnejša. Severna morska pot je za neposredne dobave proti vzhodu uporabna predvsem poleti in jeseni, okoli decembra pa jo led praviloma zapre. Plovba v Azijo po drugih poteh traja bistveno dlje ter zahteva več ladij in višje stroške.
Šest tankerjev, povezanih s škotskim podjetjem Seapeak, je med januarjem in avgustom prepeljalo 4,73 milijona ton plina iz Jamala. Ladje, povezane z grškim Dynagasom, so prepeljale približno 4,5 milijona ton. Plovila, povezana s podjetjema, so skupaj opravila 72 odstotkov celotnega izvoza projekta Yamal LNG.
Projekt je odvisen tudi od evropskega vzdrževanja. Po navedbah Urgewalda je danska ladjedelnica Fayard zadnja ladjedelnica v EU, za katero je organizacija ugotovila, da še vedno servisira specializirane tankerje Arc7.
Pravi preizkus prihaja januarja 2027
Popolna prepoved uvoza ruskega LNG v Evropsko unijo naj bi začela veljati 1. januarja 2027. Hkrati naj bi bile omejene pomorske in druge storitve, ki ruskemu izvozu omogočajo dostop do evropskega trga.
Če bo prepoved dosledno izvedena, bo moral Yamal večji del svojega izvoza preusmeriti na oddaljenejše trge. To bo zlasti pozimi težko zaradi zaprtja Severne morske poti, omejenega števila ledolomnih tankerjev in bistveno daljših plovnih poti.
Sebastian Rötters iz Urgewalda je evropske voditelje pozval, naj pri razpravah o varnosti na Arktiki upoštevajo tudi energetsko trgovino z Rusijo.
“Denar, pristanišča in pomorske storitve EU pomagajo enemu ključnih Putinovih arktičnih energetskih projektov,” je opozoril Rötters.
Organizacija poziva k sankcioniranju specializiranih tankerjev, prepovedi njihove prodaje ruskim podjetjem ter omejitvi pristaniških in servisnih storitev. EU medtem pripravlja nov sveženj sankcij proti Rusiji. Kot smo poročali na Portal24.si, je tudi Nemčija napovedala ostrejši pristop do ruske senčne flote, s katero Moskva predvsem pri izvozu nafte poskuša obiti zahodne omejitve.
Sedanji podatki kažejo dvojnost evropske energetske politike: Unija napoveduje popolno prekinitev uvoza ruskega plina, hkrati pa je tik pred začetkom prepovedi prevzela rekordno velik delež izvoza iz najpomembnejšega ruskega arktičnega projekta.
