Evropska komisija je predstavila predlog nove evropske uredbe o javnih naročilih in koncesijah, s katero želi poenostaviti postopke, okrepiti digitalizacijo ter javno naročanje približati naročnikom in ponudnikom. Na Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo prve rešitve večinoma pozdravljajo, vendar menijo, da bi moral biti enotni evropski akt sprejet kot direktiva in ne kot uredba.
Predlog je Evropska komisija objavila po več kot dveh letih izvajanja reforme javnega naročanja. Na ministrstvu ocenjujejo, da gre za pomemben korak pri posodabljanju evropskega sistema, tudi z vidika priporočil Evropskega računskega sodišča.
“Posebej pozdravljamo prizadevanja za boljšo transparentnost, večjo fleksibilnost postopkov in nadaljnjo digitalizacijo celotnega procesa javnega naročanja,” so sporočili z ministrstva.
Slovenija se je po navedbah ministrstva dejavno vključevala v pripravo reforme, v predlog pa je bilo uvrščenih več rešitev, za katere se je zavzemala. Ministrstvo bo dokument še podrobno proučilo, vendar je po prvem pregledu z njegovo vsebino zadovoljno.
Manj postopkov in več možnosti za pogajanja
Predlagana reforma med drugim zmanjšuje število različnih postopkov. Naročnikom naj bi omogočila vzpostavitev seznamov usposobljenih ponudnikov, prinesla pa naj bi tudi višjo stopnjo digitalizacije in elektronsko preverjanje razlogov za izključitev ponudnikov na evropski ravni.
Predlog obenem razširja možnosti uporabe pogajanj pri oddaji javnih naročil. S tem naj bi postopki postali prožnejši in bolje prilagojeni dejanskim potrebam naročnikov ter razmeram na trgu.
Ministrstvo podpira tudi namero Evropske komisije, da tri dosedanje direktive združi v enoten pravni akt. Do izbrane pravne oblike pa ima Slovenija pomisleke.
“Po našem mnenju bi to še vedno morala biti direktiva in ne uredba,” so poudarili na ministrstvu.
Več kot 60 evropskih predpisov
Slovenija opozarja, da zgolj združitev treh direktiv ne bo zadostovala. Po podatkih ministrstva na ravni Evropske unije področje javnega naročanja trenutno ureja več kot 60 različnih predpisov, kar povečuje stroške ter ustvarja dodatno administrativno in regulatorno breme.
“Treba je zmanjšati administrativno in regulatorno breme za uporabnike, saj veliko število predpisov po nepotrebnem zmanjšuje učinkovitost in povečuje stroške,” so zapisali.
V nadaljnjih pogajanjih bo Slovenija zagovarjala rešitve, ki bodo javno naročanje približale uporabnikom in gospodarstvu ter omogočile tehnično in postopkovno preprostejšo oddajo naročil.
Ob poenostavljanju sistema morajo po stališču ministrstva ostati zaščitena njegova temeljna načela: transparentnost, konkurenčnost in gospodarna poraba javnih sredstev. Cilj Slovenije bo sistem z jasnimi pravili in visoko stopnjo konkurence, ki bo obenem dovolj prilagodljiv slovenskim potrebam.
