Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije naj bi z davčnimi in prispevnimi razbremenitvami povečal konkurenčnost gospodarstva, spodbudil zaposlovanje ter okrepil gospodarsko rast. Fiskalni svet ocenjuje, da bi ukrepi te cilje verjetno podprli, vendar bi se javnofinančni saldo leta 2027 zaradi njihovega neposrednega učinka poslabšal za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega bruto domačega proizvoda.
Fiskalni svet je v sredo objavil analizo javnofinančnih učinkov zakona. V njej je ocenil neposredne stroške ukrepov ter njihove možne povratne učinke na gospodarsko dejavnost, javnofinančni saldo in dolg države.
Pri tem je poudaril, da ne presoja politične ali vsebinske ustreznosti posameznih rešitev. Analiza je osredotočena izključno na njihove mogoče javnofinančne posledice.
Razbremenitve dela in gospodarstva
Zakon posega v več področij davčne, delovnopravne in socialne zakonodaje. Med drugim prinaša spremembe pri obdavčitvi normiranih samostojnih podjetnikov in oddajanja premoženja v najem, razvojno kapico pri plačevanju prispevkov ter ukrepe za večjo delovno aktivnost upokojencev.
Vključuje tudi spremembe pri prispevku za dolgotrajno oskrbo ter posege na področjih davka na dodano vrednost, pokojninskega in zdravstvenega sistema ter delovnih razmerij.
Cilj ukrepov je zmanjšati davčne in prispevne obremenitve, podjetjem zagotoviti spodbudnejše okolje ter povečati razpoložljivi dohodek prebivalstva. To bi lahko vplivalo na večjo zasebno potrošnjo, investicije, zaposlovanje in gospodarsko rast.
Pozitivni učinki razbremenitev se lahko v javne finance deloma vrnejo prek višjih prilivov iz davkov in prispevkov, če se zaradi ukrepov povečajo gospodarska dejavnost, zaposlenost in dohodki.
Znesek vključuje tudi začasne ukrepe
Fiskalni svet posebej opozarja, da ocenjenih 1,2 milijarde evrov ne predstavlja trajnega letnega stroška. V izračun so vključeni tudi nekateri začasni ukrepi, zato tega zneska ni mogoče samodejno prenesti na vsa naslednja leta.
Analiza prav tako ni napoved dejanskega primanjkljaja ali javnega dolga. Prikazuje razliko med scenarijem, v katerem bi bili ukrepi iz zakona uveljavljeni, in scenarijem brez njihove uveljavitve.
Nova podrobnejša ocena je višja od približno 900 milijonov evrov, kolikor je Fiskalni svet učinek zakona okvirno ocenjeval spomladi. Primerjava ni neposredna, saj najnovejši izračun upošteva sprejeto besedilo zakona, leto 2027 ter podrobnejšo razčlenitev neposrednih in posrednih učinkov.
Vlada je sicer že po prejšnjih ocenah Fiskalnega sveta napovedala dodatne ukrepe za obvladovanje javnofinančnih tveganj. Pri dejanskem vplivu zakona bodo zato pomembne tudi druge odločitve fiskalne politike ter gibanje prihodkov in izdatkov v prihodnjih letih.
Gospodarska rast bi povrnila del izpada
Izračuni Fiskalnega sveta kažejo, da bi zakon verjetno povečal gospodarsko dejavnost. Povratni učinki višje rasti pa po uporabljenih modelih ne bi v celoti nadomestili neposrednega poslabšanja javnofinančnega salda.
Kratkoročno bi bilo v povprečju povrnjenih približno 25 odstotkov neposrednega učinka, po desetih letih pa okoli polovica.
“Ugotovitev, da povratni učinki neposrednega poslabšanja salda ne nadomestijo v celoti, je skupna vsem opravljenim simulacijam,” so zapisali v Fiskalnem svetu.
Pri nekaterih ugodnejših dolgoročnih scenarijih manjše poslabšanje javnih financ ni le posledica hitrejše gospodarske rasti. Modeli predvidevajo tudi poznejše prilagajanje fiskalne politike, med drugim spremembe na strani javnih izdatkov.
Končni učinek zakona bo tako odvisen od dejanskega odziva podjetij in gospodinjstev, hitrosti gospodarske rasti ter drugih proračunskih odločitev države.
Po desetih letih razlika tudi pri javnem dolgu
Po povprečni oceni različnih simulacij bi bil javni dolg čez deset let za dobrih osem odstotnih točk BDP višji kot v primerjalnem scenariju brez ukrepov zakona.
Fiskalni svet ob tem opozarja, da so ocene izpostavljene negotovosti. Ker ni imel na voljo vseh individualnih podatkov, je statične izračune pripravil na podlagi javno dostopnih virov in številnih predpostavk. Dinamične ocene so dodatno odvisne od tega, kako se bodo gospodinjstva in podjetja odzvali na davčne, prispevne in druge spremembe.
Analiza zato ne pomeni, da se bodo predstavljeni učinki uresničili natanko v ocenjenem obsegu. Kaže pa, da bo treba pri izvajanju razvojnih razbremenitev spremljati tako njihove pozitivne vplive na gospodarstvo kot javnofinančne posledice.
Temeljni sklep Fiskalnega sveta je, da bi ukrepi verjetno spodbudili gospodarsko rast, vendar po uporabljenih modelih povratni učinki niti v desetletnem obdobju ne bi v celoti pokrili njihovega neposrednega vpliva na javne finance.
