Gozdovi z večjim številom drevesnih vrst lažje prestanejo hkratne vremenske skrajnosti in si po njih hitreje opomorejo, kaže obsežna mednarodna raziskava. Znanstveniki so analizirali več kot 88.000 gozdnih površin in ugotovili, da biološka raznovrstnost deluje kot nekakšno naravno zavarovanje pred vročino, sušo in preveliko količino vode.
Študijo je vodila skupina s Pekinške univerze, v njej pa so sodelovali tudi raziskovalci z britanske univerze Anglia Ruskin. Izvirna raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications.
Raziskovalci so združili podatke gozdnih inventur in satelitske meritve produktivnosti na 88.116 gozdnih ploskvah po Združenih državah Amerike. Spremljali so obdobje med letoma 2001 in 2020 ter preverjali, kako se gozdovi odzivajo na posamezne in sestavljene podnebne skrajnosti.
Največ škode povzroči kombinacija skrajnosti
Prejšnje raziskave so pogosto ločeno obravnavale posledice suše, vročinskih valov ali prevelike količine padavin. V naravi pa se vremenske skrajnosti pogosto pojavijo hkrati in druga drugo še okrepijo.
Visoke temperature lahko med sušo pospešijo izhlapevanje vode iz tal in rastlin, s čimer se pomanjkanje vode še poveča. Kombinacija vročine in izjemne namočenosti tal pa lahko zmanjša količino kisika, ki je na voljo koreninam, ter povzroči dodatne poškodbe dreves.
Na vseh 88.116 analiziranih površinah se je med letoma 2001 in 2020 vsaj enkrat pojavila kombinacija skrajne temperature in skrajnih razmer z vlago. Posledice takšnih sestavljenih dogodkov so bile praviloma hujše od posledic posamezne vremenske skrajnosti.
Gozdovi so ob hkratnih skrajnostih utrpeli večji padec produktivnosti in po koncu neugodnih razmer okrevali počasneje. Učinek kombiniranih dogodkov je bil lahko celo večji od seštevka posledic vročine in pomanjkanja oziroma presežka vode, če bi se pojavili ločeno.
Več vrst pomeni več možnosti za okrevanje
Pomembna razlika se je pokazala pri številu drevesnih vrst. Gozdovi z večjo vrstno raznolikostjo so med sestavljenimi podnebnimi skrajnostmi ohranili več produktivnosti in si po njih hitreje opomogli.
Različne drevesne vrste se namreč na vročino, sušo in presežek vode ne odzivajo enako. Nekatere imajo globlje korenine, druge učinkoviteje gospodarijo z vodo ali bolje prenašajo visoke temperature. Če ena vrsta v neugodnih razmerah oslabi, lahko druge ohranijo večji del delovanja celotnega ekosistema.
Soavtorica študije Hannah White je biološko raznovrstnost opisala kot pomemben dejavnik stabilnosti gozdov. Ugotovitve imajo po njenem mnenju posledice tudi za prihodnje izračune ogljikovega cikla, saj zdravi in produktivni gozdovi iz ozračja vežejo več ogljika.
Rezultati ne pomenijo, da bo vsak mešani gozd samodejno odporen proti vsem skrajnostim. Na njegovo sposobnost preživetja vplivajo tudi starost dreves, sestava vrst, lastnosti tal, dostopnost vode in trajanje neugodnih razmer. Študija je poleg tega zajela gozdove v ZDA, zato vseh številčnih ugotovitev ni mogoče neposredno prenesti na evropske gozdove.
Vendar je bil osnovni vzorec dovolj jasen: večja pestrost drevesnih vrst je bila povezana z manjšim padcem produktivnosti in boljšim okrevanjem. Ugotovitev je pomembna tudi ob napovedanih bolj nestanovitnih vremenskih razmerah, kakršne lahko dodatno okrepi močan El Niño z večjim tveganjem vročine, suš in poplav.
Fotografija
Uporabiš lahko fotografijo gozda, uporabljeno ob predstavitvi raziskave. Vir jo označuje kot Unsplash/CC0 oziroma javno domeno.
Opis fotografije: Gozd z različnimi drevesnimi vrstami. Obsežna raziskava je pokazala, da vrstno bolj raznoliki gozdovi ob hkratni vročini, suši ali presežku vlage utrpijo manjši padec produktivnosti in si hitreje opomorejo. [Foto: Unsplash/CC0]
