Spletni nakupi blaga iz držav zunaj Evropske unije se bodo lahko dodatno podražili. EU je v okviru obsežne carinske reforme potrdila novo pristojbino za obdelavo majhnih paketov, ki jo bodo morale države članice začeti pobirati najpozneje 1. novembra. Njena višina še ni določena.
Novo pristojbino bo z delegiranim aktom določila Evropska komisija. Namenjena bo pokrivanju stroškov carinskih pregledov, preverjanja podatkov, ocenjevanja tveganj in nadzora nad hitro naraščajočim številom majhnih pošiljk, naročenih prek spletnih trgovin iz držav zunaj EU.
Svet Evropske unije poudarja, da nova pristojbina ni enaka že uvedeni pavšalni carini v višini treh evrov. Gre za dve ločeni dajatvi, ki se bosta lahko obračunali pri isti pošiljki.
Tri evre na kategorijo blaga, ne na paket
EU je 1. julija letos odpravila oprostitev carine za pošiljke, vredne manj kot 150 evrov. Kot prehodni ukrep je uvedla pavšalno carino v višini treh evrov, ki se ne obračuna na celoten paket, temveč na posamezno kategorijo blaga v njem.
Če paket vsebuje dve igrači, volnen plašč in tri steklenice šampona, se v njem nahajajo tri različne kategorije blaga. Pavšalna carina zato znaša devet evrov.
| Ukrep | Višina | Začetek uporabe |
|---|---|---|
| Pavšalna carina | 3 evre na kategorijo blaga | Velja od 1. julija 2026 |
| Nova pristojbina za obdelavo | Komisija je še ni določila | Najpozneje 1. novembra 2026 |
Pavšalna carina je začasna. Ko bo leta 2028 začelo delovati novo evropsko carinsko podatkovno vozlišče, naj bi jo nadomestile običajne carinske stopnje, določene glede na vrsto izdelka.
Nova pristojbina za obdelavo paketov pa je namenjena predvsem stroškom nadzora. Komisija mora njeno višino določiti pred začetkom pobiranja. Zneski, ki se že pojavljajo v medijih in trgovskih napovedih, zato še niso uradno potrjeni.
Platforme bodo obravnavane kot uvozniki
Pomembna sprememba zadeva tudi odgovornost spletnih platform. Po novih pravilih bodo platforme in prodajalci, ki blago na daljavo prodajajo kupcem v EU, obravnavani kot uvozniki.
To pomeni, da bodo morali poskrbeti za carinske formalnosti, pravilno navedbo podatkov in plačilo dajatev. Odgovornost se tako premika s končnega kupca na platformo oziroma spletnega prodajalca.
Za potrošnika to ne pomeni nujno, da dodatnih stroškov ne bo občutil. Platforme jih lahko vključijo v prodajno ceno, stroške dostave ali znesek, prikazan ob zaključku nakupa. Kako bodo posamezne spletne trgovine obračunavale novo pristojbino, bo jasneje po določitvi njene višine.
Reforma bo posebej vplivala na spletne nakupe poceni izdelkov, ki v EU prihajajo iz Kitajske in drugih tretjih držav. Evropske oblasti želijo z ukrepi zmanjšati tudi prakso, pri kateri prodajalci večja naročila razdelijo na številne manjše pakete.
Za ponavljajoče se kršitve visoke globe
Spletne platforme, ki sistematično ne bodo izpolnjevale carinskih obveznosti ali zagotavljale skladnosti izdelkov z evropskimi standardi, bodo lahko kaznovane.
V najresnejših primerih bo globa lahko znašala do šest odstotkov letne vrednosti uvoza podjetja v predhodnem letu. Podjetje lahko izgubi tudi nekatere carinske ugodnosti, mogoča pa bo celo omejitev dostopa do spletnih platform.
Cilj reforme je povečati nadzor nad nevarnimi, ponarejenimi ali drugače neskladnimi izdelki ter izenačiti pogoje med evropskimi trgovci in prodajalci iz tretjih držav.
Podatkovno vozlišče EU za e-trgovino naj bi začelo delovati 1. julija 2028. Carinskim organom držav članic bo omogočilo skupen dostop do podatkov o dobavnih verigah in pošiljkah v realnem času, celoten sistem pa naj bi do marca 2034 zajel vse premike blaga.
