Ameriška inflacija je maja pospešila rast in dosegla najvišjo raven v zadnjih treh letih, kar predstavlja nov izziv za administracijo predsednika Donalda Trumpa in ameriško centralno banko.
Po uradnih podatkih ameriškega urada za statistiko dela so se potrošniške cene maja na letni ravni zvišale za 4,2 odstotka. To je najvišja stopnja inflacije po aprilu 2023 in občutno več od ravni, ki jih je Washington beležil v zadnjih mesecih.
K pospešitvi rasti cen je največ prispeval energetski sektor. Cene nafte in zemeljskega plina so se močno zvišale po ameriških in izraelskih napadih na Iran, ki so povečali negotovost na svetovnih energetskih trgih. Dodatne skrbi povzročajo motnje v Hormuški ožini ter škoda na energetski infrastrukturi v regiji.
Hormuška ožina velja za eno najpomembnejših prometnih poti za svetovno trgovino z energenti. V običajnih razmerah skozi ožino potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Višje cene energentov se vse bolj prenašajo tudi na druge dele gospodarstva, kar povečuje stroške za podjetja in gospodinjstva. Posledično se krepijo tudi pričakovanja, da bo ameriška centralna banka pri nadaljnjem zniževanju obrestnih mer previdnejša.
Podatek o inflaciji predstavlja tudi politični pritisk za predsednika Donalda Trumpa, ki je med osrednjimi predvolilnimi obljubami izpostavljal znižanje življenjskih stroškov in omejitev rasti cen za ameriške potrošnike. Inflacija pri 4,2 odstotka ostaja precej nad ciljno ravnjo ameriške centralne banke, ki znaša dva odstotka.
