Minister za obrambo Valentin Hajdinjak si želi vojsko, ki bo sposobna zagotavljati varnost države in se hitro odzivati. Zato trdno zagovarja večja vlaganja v opremo, čeprav si krize ne želi. Oborožujemo se zato, ker želimo preprečiti vojno, je dejal za STA. Med prednostnimi nalogami je izpostavil tudi kadre, za katere pripravljajo izvzetje iz enotnega plačnega sistema.
Minister je v pogovoru za STA spomnil na negotove varnostne razmere v svetu in soseščini ter na vojno pred vrati Evropske unije. Ob nedavnem obisku v Ukrajini je dobil potrditev, da “situacija še zdaleč ni rožnata, je tragična, in da se žal ne vidi konca tega konflikta”.
Slovenija po njegovih besedah ostaja neomajna zaveznica in podpornica Ukrajine, tudi s finančno pomočjo in pomočjo v opremi.
Na vprašanje, kako verjetna se mu zdi eskalacija oziroma napad Rusije na eno od članic Nata, je dejal, da te možnosti ne smemo nikoli odpisati, še posebej ne v sedanjem času, ko je med drugim vse več hibridnih in kibernetskih groženj. Po njegovih besedah jih veliko ustvari ali sprovocira Ruska federacija, še posebno proti državam, ki posredno ali neposredno dobavljajo orožje ali brezpilotne letalnike Ukrajini.
“Priča smo bili napadom, tudi z droni, usmerjenim tako proti tovarnam kot proti vodilnim predstavnikom teh podjetij, zato tudi o tem veliko govorimo na evropski ravni. Strinjali smo se, da je potreben enoten odziv zavezništva na tovrstne grožnje. Kajti samo enotnost bo lahko pokazala, da smo na stari celini ali širše v zavezništvu neomajni in bomo naredili vse, da se tovrstne napade in eskalacije prepreči,” je orisal minister.
Med intervjujem so ga sproti obveščali tudi o eni od sicer lažnih groženj z bombo na letalu iz zadnjih dni, ki je za krajši čas vstopilo v slovenski zračni prostor.
Evropsko krilo Nata je treba okrepiti
Hajdinjak je bil na julijskem vrhu Nata v Ankari presenečen nad enotnostjo, ki se je pokazala tako na uradnem delu zasedanja kot v neformalnih pogovorih.
“Vsi smo imeli pred sabo isti cilj – močno in enotno zavezništvo. Po drugi strani pa smo si seveda nalili tudi kar nekaj čistega vina, da mora večji delež za varnost in stabilnost Evrope prispevati Evropa sama. In roko na srce, če je Evropa v preteklih desetletjih spala na račun vlaganj ZDA, se sedaj postavlja na noge. Evropsko krilo Nata je treba okrepiti,” je prepričan Hajdinjak.
Po tej poti mora tudi Slovenija, ki krepi vlaganja v obrambo. Proračunski dokumenti za naslednje leto predvidevajo več kot 1,9 milijarde evrov, kar je 362,4 milijona evrov več v primerjavi s sprejetim proračunom.
“Sledimo temu, da bi do leta 2035, kakršna je bila zaveza v Haagu, skupaj namenjali do pet odstotkov BDP za obrambne zadeve, torej 3,5 odstotka za jedrni del obrambnih zmogljivosti in 1,5 odstotka za širše, z obrambo in varnostjo povezane, investicije,” vztraja minister.
Odločitev o osemkolesnikih predvidoma do konca leta
Dodaten denar bodo prednostno namenili vzpostavitvi srednje bataljonske bojne skupine, kar vključuje tudi nakup osemkolesnikov.
“Dokler ni sprejeta odločitev o tem, katera vozila bomo kupili, so na mizi tako rekoč vse možnosti,” je minister odgovoril na vprašanje o možnosti nakupa patrij. Odločitev naj bi bila sprejeta do konca leta.
Odlašanje z nakupom po njegovih besedah ne prinaša nič dobrega. Cene oklepnikov Boxer, za katere se je ministrstvo odločilo v času tretje vlade Janeza Janše, vlada Roberta Goloba pa je nato od nakupa odstopila, so se od takrat podvojile. Zaradi večjega povpraševanja v negotovih varnostnih razmerah so se podaljšali tudi dobavni roki. Od podpisa pogodbe do dobave lahko tako mineta dve leti ali več.
Hajdinjak kljub temu vztraja, da mora Slovenija k nakupu pristopiti.
“Izboljšali bodo mobilnost, ognjeno moč, zaščito naših pripadnikov. Hkrati bodo omogočali hitrejše in varnejše premike, učinkovitejše delovanje v zahtevnih razmerah ter boljše sodelovanje z drugimi enotami in zavezniškimi silami,” je zatrdil.
Ob tem se zaveda, da se bojišča spreminjajo in da je vse bolj v ospredju bojevanje z droni in drugimi brezposadkovnimi sistemi, ki denimo v Ukrajini zelo učinkovito uničujejo tudi oklepnike. Zato načrtujejo nakup ustreznih protidronskih oborožitvenih sistemov za oklepnike.
“Vojaka je na bojišče treba pripeljati v varnem vozilu, odpornem na takšne in drugačne napade. Do zdaj še noben strokovnjak na področju bojevanja ni odpisal bojnih oklepnih vozil,” je povedal minister.
Napoveduje, da bo eden glavnih pogojev pri odločitvi za nakup tudi povezljivost z enotami v Slovenski vojski in zavezniškimi silami. “Naloga upravnega dela ministrstva je, da pri tem prisluhne vojski in njenim operativnim potrebam,” je dejal.
Prihajajo Iris-T, havbice Caesar in novi helikopterji
Med prednostnimi nalogami ministrstva je tudi zaščita slovenskega zračnega prostora. Hajdinjak prihodnje leto pričakuje prvo baterijo nemškega sistema zračne obrambe srednjega dosega Iris-T SLM.
Nadaljujejo tudi razvoj artilerije, med drugim z uvedbo francoskih samohodnih havbic Caesar. Na področju letalstva načrtujejo dobavo prvih večnamenskih helikopterjev in pridobivanje srednje težkih transportnih helikopterjev.
Minister ob tem poudarja, da se “ne opremljamo in oborožujemo zato, ker si želimo vojne, oborožujemo in opremljamo se zato, ker želimo živeti v miru in da se vojna prepreči”.
Slovenska vojska bi bila ob morebitni krizi v tem trenutku sposobna nanjo odgovoriti, vprašanje pa je, koliko časa bi tak odgovor lahko zagotavljala. Vlaganje v opremo brez pridobivanja novih kadrov in zadrževanja obstoječih zato ne bo dovolj, je opozoril.
Vojake želijo izvzeti iz sistema javnih uslužbencev
“Naš cilj je, da bi vojaški poklic postal privlačnejši, pripadnikom pa omogočiti ustrezne pogoje za delo, izobraževanje in poklicni razvoj,” je povedal Hajdinjak.
Na ministrstvu že pripravljajo zakonsko podlago, da bi lahko vojake izvzeli iz sistema javnih uslužbencev. Pri tem sodelujejo z ministrstvom za notranje zadeve in javno upravo oziroma policijo.
Nadaljujejo s štipendiranjem različnih profilov, vojaškimi tabori in prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Preučujejo tudi možnosti, kako pripadnikom pomagati pri vse bolj perečem bivanjskem vprašanju.
O naborništvu za zdaj ne razmišljajo. Hajdinjak stavi na ukrepe, ki jih pripravljajo v okviru akcijskega načrta in jih bodo predstavili na začetku leta. Zagotovil je tudi, da zaradi boljše popolnjenosti enot ne nameravajo zniževati pogojev za vstop ali standardov pripravljenosti.
Želijo več mladih vojakov na terenu
V vojski je ključno razmerje med vojaki, podčastniki in častniki, zato si želijo predvsem mladih in perspektivnih vojakov na terenu.
“Ne želimo zgolj novih častnikov, ki bi sedeli na generalštabu in drugih poveljstvih,” je dejal minister. Število slednjih si želi zmanjšati “in na ta način organizacijo na tem področju narediti tudi bolj vitko”.
Povišanj častnikov Slovenske vojske je bilo tako ob letošnjem dnevu suverenosti po ministrovih besedah manj kot običajno.
Vojaki so po njegovem bistveni tudi pri sodelovanju v mednarodnih operacijah in na misijah.
“Ko gremo na misije, pa naj bo to Kosovo, Bosna in Hercegovina, Slovaška ali Latvija, tam prvenstveno sodelujemo z vojaki, najmanj pa je častnikov,” je opozoril.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske, generalmajor Boštjan Močnik, uživa ministrovo zaupanje. “Ko sva na začetku mandata primerjala poglede na razvoj obrambnega sistema, so bili v veliki večini skladni,” je dejal Hajdinjak.
Napoveduje reorganizacijo OVS
Minister še vedno napoveduje reorganizacijo Obveščevalno-varnostne službe. Želi si, da bi bila služba kos nestabilnemu varnostnemu okolju, prizadeva pa si tudi za tesnejše sodelovanje med OVS in Slovensko vojsko na operativni ravni.
“Velikokrat je OVS pridobila določene koristne operativne in druge informacije, ki so sicer šle do poveljniških struktur SV, ne pa tudi po liniji poveljevanja navzdol, kar bi omogočalo ustrezno odzivanje,” je orisal Hajdinjak, ki konkretnih sprememb še ne razkriva.
Revizije nekaterih projektov prejšnjega mandata
Hajdinjak je skladno z napovedmi ob prihodu na ministrstvo sprožil notranje in zunanje revizije, s katerimi preverjajo pravilnost in gospodarnost nekaterih pomembnejših že izvedenih projektov prejšnjega mandata ter projektov, ki še potekajo.
Izbrali so jih na podlagi medijskih poročanj, namigov, anonimk ali opozoril zaposlenih, ki so dvomili o pravilnosti izvedenih postopkov.
Revizijski postopki še niso povsem končani. Po ministrovih besedah se “ponekod kaže, da so bile revizije na podlagi sumov upravičene, ponekod pa ni šlo za neka hujša odstopanja od pravil, bo pa treba verjetno spremeniti nekatere postopke nabave”.
Če se bo pokazalo, da so šle nepravilnosti kje “čez rob”, so dolžni naznaniti tudi sume kaznivih dejanj, je opozoril.
Preverjajo tudi skladnost projektov z dejanskimi potrebami obrambnega sistema, “da ne kupujemo nekaj, česar ne potrebujemo”.
