Po napadu na kontejnersko ladjo v Hormuški ožini so ZDA napadle okoli 140 vojaških ciljev v Iranu. Teheran je odgovoril z raketnimi napadi na Bahrajn, Katar, Kuvajt in Združene arabske emirate, napetosti na Bližnjem vzhodu pa se znova stopnjujejo.
Iranski raketni napad na kontejnersko ladjo v Hormuški ožini je sprožil novo zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu. Po zadetku plovila pod ciprsko zastavo, ki je zagorelo, posadka pa ga je bila prisiljena zapustiti, so Združene države izvedle obsežne napade na iranske vojaške cilje. Teheran je nato odgovoril z raketnimi napadi na več držav v Perzijskem zalivu.
Po poročanju ameriškega centralnega poveljstva (CENTCOM) je v napadu na ladjo en član civilne posadke pogrešan, plovilo pa je utrpelo veliko škodo v strojnici.
Američani napadli okoli 140 vojaških ciljev
Ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM) je sporočilo, da je v najnovejši operaciji zadelo približno 140 ciljev po Iranu. Med njimi so bila izstrelišča raket in brezpilotnih letalnikov, skladišča streliva, komunikacijska oprema ter drugi vojaški objekti.
“Napadi zmanjšujejo iransko sposobnost napada na civilne mornarje in trgovske ladje, ki prosto plujejo skozi Hormuško ožino,” so sporočili iz CENTCOM-a.
Do nove eskalacije je prišlo le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump razglasil, da je začasni sporazum o koncu vojne z Iranom sklenjen.
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je na družbenem omrežju X zapisal: “Iran je sprejel slabo odločitev. Zdaj plačuje ceno.”
Iran odgovoril z napadi na ameriške zaveznike
Po ameriških napadih je Iran sprožil raketne napade proti Bahrajnu, Katarju, Kuvajtu in Združenim arabskim emiratom.
V Katarju so po eksplozijah razglasili raketni alarm, tamkajšnja vojska pa je sporočila, da je prestregla prihajajoče iranske rakete. Sirene so se oglasile tudi v Bahrajnu, kjer je nameščena 5. flota ameriške mornarice, medtem ko so kuvajtske oblasti sporočile, da so njihove obrambne sile prav tako prestregle izstrelke.
Združeni arabski emirati so prebivalce pred tem opozorili na možnost raketnih in brezpilotnih napadov.
Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Qalibaf, ki velja tudi za enega ključnih iranskih pogajalcev, je na družbenem omrežju X zapisal: “Doba enostranskih sporazumov je konec. Rekli smo vam: držite besedo ali plačajte ceno. Realnost trka na vrata.”
Hormuška ožina ostaja zaprta
Britanski center za pomorske trgovinske operacije je sporočil, da je poškodovana kontejnerska ladja plula ob obali Omana po običajni trgovski poti, ki se izogiba iranskim teritorialnim vodam. Posadka je zaradi požara ladjo zapustila.
Iranska revolucionarna garda medtem trdi, da je več plovil prezrlo opozorila in ni sledilo predpisanim plovnim potem. Po njihovih navedbah je bilo eno izmed plovil ustavljeno z opozorilnim strelom.
Teheran je napovedal, da bo Hormuška ožina ostala zaprta do nadaljnjega, obenem pa zagrozil z napadi na dodatne ameriške in zavezniške cilje v regiji, če se bodo ameriške operacije nadaljevale.
Pred vojno, ki se je začela 28. februarja, je skozi Hormuško ožino potekala približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom. Zaradi spopadov je bila ena najpomembnejših svetovnih pomorskih poti večkrat motena, cene nafte pa so med vojno dosegle približno 120 dolarjev za sod.
Novi vrhovni voditelj napovedal maščevanje
Iranski državni mediji poročajo, da so ameriški napadi zadeli več južnih provinc, med njimi Bušer, Hormozgan, Huzestan ter Sistan in Balučistan. O morebitnih žrtvah ali obsegu škode za zdaj niso poročali.
Dan pred zadnjim zaostrovanjem sta se o razmerah v Hormuški ožini sestala zunanja ministra Irana in Omana. Oman je po srečanju sporočil, da se bodo pogovori nadaljevali na tehnični in politični ravni. Iran medtem ni nakazal, da namerava ponovno odpreti eno najpomembnejših svetovnih pomorskih poti.
Prvič po smrti očeta, ajatole Alija Hameneija, se je oglasil tudi novi iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej.
“Takšno maščevanje je volja našega ljudstva in zagotovo ga je treba izvršiti,” je dejal v izjavi, ki jo je predvajala iranska državna televizija.
Neimenovani ameriški uradniki medtem trdijo, da so bili zadnji spopadi posledica dejanj iranskih skrajnih frakcij, ki naj bi skušale spodkopati premirje. Iran te navedbe zavrača in vztraja, da državno vodstvo tudi po menjavi vrhovnega voditelja ostaja enotno.
