Med državami članicami še vedno potekajo pogajanja o vizumih za ruske vojake, nafti in utekočinjenem zemeljskem plinu
Države članice Evropske unije so blizu dogovora o 21. svežnju sankcij proti Rusiji, vendar so bila pogajanja v zadnjih tednih zaznamovana z več pomembnimi popuščanji. Iz predloga Evropske komisije odstranjeni ali omiljeni nekateri najostrejši ukrepi, da bi dosegli soglasje med članicami.
Veleposlaniki držav članic naj bi skušali dogovor dokončno uskladiti še pred ponedeljkovim zasedanjem zunanjih ministrov EU. Eden od visokih diplomatov EU je za Euractiv dejal, da je cilj pogajalcev zaključiti sveženj, čeprav pogovori še vedno potekajo in dogovor še ni dokončen.
Omiljena prepoved vizumov za ruske vojake
Ena največjih sprememb se nanaša na predlagano prepoved vstopa za ruske vojake.
Prvotni predlog Estonije in Litve, ki ga je kasneje prevzela tudi Evropska komisija, je predvideval prepoved vstopa v EU za vse nekdanje ruske vojake, ki so sodelovali v invaziji na Ukrajino.
Toda Francija, Italija in Grčija so zahtevale precej ožjo ureditev. Nekatere države so opozorile na težave pri izvajanju tako široke prepovedi ter zahtevale večjo pristojnost nacionalnih vizumskih organov.
Po navedbah Euractiva, ki se sklicuje na diplomatske vire, naj bi bil kompromisni predlog omejen na kratkoročne vizume in na osebe, ki so neposredno sodelovale v bojnih operacijah ali pomembno prispevale k vojaškim dejavnostim.
Po podatkih iz diplomatskega dokumenta, v katerega je vpogled imel Euractiv, se je število vizumov, izdanih ruskim državljanom, leta 2025 v primerjavi z letom prej povečalo za 10,2 odstotka. Največ jih je izdalo Francija, sledita Italija in Španija.
Spori tudi glede ruske nafte in utekočinjenega plina
Odprta ostajajo tudi pogajanja o energetskih sankcijah.
Predlog predvideva zamrznitev trenutne zgornje meje cene ruske nafte, nad katero evropska podjetja ne bi smela zagotavljati storitev, kot je zavarovanje tankerjev. Trenutna omejitev znaša 44 dolarjev za sod, po veljavni formuli pa bi se 15. julija zvišala na več kot 60 dolarjev.
Ni pa še jasno, ali bodo države članice podprle šestmesečno zamrznitev, ki jo je predlagala Evropska komisija. Grčija in nekatere druge pomorske države si prizadevajo za krajše, trimesečno obdobje.
Grčija je ob tem zahtevala še izjemo, ki bi omogočila nadaljnjo dobavo ruskega utekočinjenega zemeljskega plina državam zunaj Evropske unije. Takšna rešitev bi deloma omilila načrte Komisije, po katerih bi prepoved trgovanja z ruskim utekočinjenim plinom začela veljati januarja prihodnje leto.
Po drugi strani med državami članicami vlada precejšnje soglasje glede prepovedi prodaje tankerjev za utekočinjeni zemeljski plin Rusiji, kar je prav tako del predloga Evropske komisije.
Izjeme tudi za ribištvo in patriarha Kirila
V pogajanjih so države članice omilile še nekatere druge predlagane ukrepe.
Nemčija naj bi dobila izjemo za nadaljnji uvoz vahnje, Poljska in Portugalska pa za določene vrste ribolova oziroma uvoza rib.
Po poročanju Euractiva bo iz predloga sankcij najverjetneje umaknjen tudi patriarh Kiril, voditelj Ruske pravoslavne cerkve. Njegovi uvrstitvi na seznam sankcioniranih oseb nasprotuje Bolgarija, zato so se pogajalci odločili za kompromis, ki bi omogočil sprejetje celotnega svežnja sankcij.
