Prve parlamentarne volitve po vojni v Gazi bodo pomemben preizkus za dolgoletnega premierja Benjamina Netanjahuja. Javnomnenjske raziskave kažejo upad podpore, kampanjo pa bodo zaznamovala vprašanja nacionalne varnosti, Irana in prihodnosti države po večletnih konfliktih.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se bo jeseni znova podal v boj za premierski položaj. Potem ko je izraelski parlament potrdil, da bodo parlamentarne volitve potekale 27. oktobra, se začenja politična kampanja, ki jo številni razumejo kot referendum o njegovem vodenju države v obdobju vojne v Gazi in kasnejših spopadov z Iranom, poroča Afp.
Za 76-letnega politika, ki je najdlje vladajoči premier v zgodovini Izraela, bodo to ene najpomembnejših volitev v njegovi dolgoletni politični karieri. Netanjahu je že napovedal, da bo kandidiral za nov mandat, ob tem pa poudaril, da želi ponovno zmagati in oblikovati novo vlado.
Podpora premierju se je po vojni občutno zmanjšala
Čeprav je vladajoča koalicija prvič po več desetletjih izpeljala skoraj celoten štiriletni mandat, se premier na volitve podaja v precej drugačnem političnem okolju kot pred štirimi leti.
Po raziskavi Hebrejske univerze v Jeruzalemu se je podpora Netanjahuju med marcem in junijem zmanjšala s 40,5 na 29,4 odstotka. Hkrati je več kot 92 odstotkov vprašanih ocenilo, da je Iran iz zadnjega vojaškega spopada na Bližnjem vzhodu izšel kot zmagovalec.
Ankete kažejo tudi, da si velik del izraelske javnosti želi političnih sprememb. Med najresnejšimi izzivalci se omenja nekdanji načelnik generalštaba Gadi Eisenkot, ki bi lahko predstavljal osrednjo alternativo sedanjemu premierju.
V ospredju kampanje bodo varnost, vojska in Gaza
Volitve bodo potekale v senci številnih odprtih vprašanj, ki še vedno močno delijo izraelsko družbo.
Del javnosti Netanjahujevi vladi še vedno očita odgovornost za varnostne pomanjkljivosti pred napadi Hamasa 7. oktobra 2023, poleg tega ostaja odprto vprašanje prihodnje ureditve Gaze po koncu vojne.
Pomembna tema bo tudi obvezno služenje vojaškega roka ultraortodoksnih Judov. Stranke, ki zastopajo njihove interese, vztrajajo pri ohranitvi izjem pri vpoklicu, medtem ko vojska opozarja, da po več letih vojaških operacij nujno potrebuje nove pripadnike.
Predvolilne razprave bodo zaznamovali še Netanjahujevi poskusi reforme pravosodja ter sodni postopki zaradi obtožb korupcije, ki premierja spremljajo že več let.
Premier stavi na nacionalno enotnost
V zadnjih tednih vladajoča koalicija pospešeno sprejema več zakonov, s katerimi želi utrditi podporo svojih zaveznikov pred začetkom volilne kampanje.
Netanjahu ob tem vse pogosteje govori o oblikovanju širše nacionalne koalicije.
“Nameravam zmagati,” je dejal ob napovedi kandidature, pred tem pa poudaril, da želi po volitvah oblikovati “široko nacionalno vlado, ne desničarske ali levičarske vlade, ki bi bila odvisna od arabskih strank.”
Po njegovih besedah bi Izrael po odpravi iranske grožnje lahko okrepil notranjo politično enotnost in nadaljeval sklepanje novih regionalnih sporazumov.
“Ko bomo odstranili iransko eksistencialno grožnjo, bo široka nacionalna vlada lahko utrdila notranjo enotnost, se spopadla z ostanki iranske osi in izkoristila dosežke v novih političnih sporazumih, tudi z Libanonom, sledili pa bi lahko še drugi,” je dejal.
Sedanji mandat Kneseta se izteče 17. julija, zato posebnega zakona o razpustitvi parlamenta ne bo. Izraelci bodo tako 27. oktobra prvič po vojni v Gazi odločali, komu bodo zaupali vodenje države v obdobju, ko jo še vedno zaznamujejo varnostni izzivi, odnosi z Iranom in vprašanje prihodnje politične usmeritve.
