Po odmevnem sporu z vodstvom UKC Maribor so interventni radiologi objavili obsežen zapis, v katerem zahtevajo odgovore o plačah, pripravljenosti, zaposlovanju in odnosu do zaposlenih. Njihov dokument je delilo tudi društvo Mladi zdravniki Slovenije.
Interventni radiologi UKC Maribor so objavili obsežen dokument, v katerem vodstvu bolnišnice postavljajo šest vprašanj, za katera menijo, da bi si javnost zaslužila jasne odgovore. Dokument je na družbenem omrežju X objavilo tudi društvo Mladi zdravniki Slovenije.
Radiologi uvodoma opozarjajo, da javna razprava o dogajanju v UKC Maribor po njihovem mnenju temelji predvsem na enostranskih pojasnilih, medtem ko številna pomembna vprašanja ostajajo odprta.
“V javnosti smo bili priča številnim izjavam in interpretacijam glede dogajanja v UKC Maribor. Presenetljivo pa je, da razprava skoraj v celoti temelji na enostranskih pojasnilih, medtem ko nekatera ključna vprašanja ostajajo brez odgovorov,” so zapisali.
Ob tem dodajajo:
“Zakaj teh vprašanj doslej ni zastavil nihče? In komu koristi, da odgovori nanje ostajajo neznani?”
Šest vprašanj za vodstvo UKC Maribor
Radiologi med drugim sprašujejo, ali je javna diskreditacija zaposlenih postala sprejemljiva praksa, ali so višji plačni razredi izjema ali ustaljena zakonita praksa ter ali plačilo po opravljeni storitvi uporabljajo tudi drugi zdravstveni delavci.
Zanimajo jih tudi dvojne zaposlitve zdravstvenih delavcev, večja strokovna in organizacijska avtonomija pri razporejanju pripravljenosti ter obračunavanje pasivne pripravljenosti.
Posebej izpostavljajo vprašanje plačila pripravljenosti.
“Zakaj UKC Maribor za pasivno pripravljenost obračunava 20 odstotkov, če naj bi veljavna ureditev določala 30 odstotkov in to v našem primeru izpostavlja kot problematično?” sprašujejo.
Objavili tudi svojo kronologijo spora
Radiologi so ob dokumentu predstavili tudi svojo kronologijo dogajanja. Navajajo, da so leta opozarjali na pomanjkanje opreme, leta 2025 vložili prošnje za višje plačne razrede, ki naj bi ostale skoraj leto dni nerešene, sledili pa so večmesečni pogovori z vodstvom brez konkretnih rešitev.
Po njihovih navedbah je do zaostritve prišlo, ko je del ekipe začel iskati druge zaposlitve, vodstvo UKC Maribor pa naj bi namesto uspešnih pogajanj iskalo nadomestne rešitve v Sloveniji in tujini.
Radiologi opisujejo tudi vključitev ministrstva za zdravje tik pred iztekom odpovednih rokov. Po njihovih besedah je bil dosežen dogovor, da bodo nadaljevali delo interventne radiologije, ministrstvo pa naj bi pomagalo pri ponovni vzpostavitvi zaupanja med zaposlenimi in vodstvom.
Ob tem poudarjajo, da je službo kljub temu zapustil del ekipe.
“Summa summarum smo izgubili 2,8 človeka, kar pomeni hud udarec za stroko. Za krajši delovni čas in odhode so se odločili mlajši, zaradi česar se ustvarja precejšnja generacijska vrzel,” navajajo.
Sporna ostaja razlaga kolektivne pogodbe
Radiologi zavračajo tudi očitke, da naj bi bili njihovi prihodki pretirani. Kot navajajo, se v javnosti ustvarja vtis, da bodo prejemali izjemno visoka izplačila, medtem ko sami vztrajajo, da gre predvsem za vprašanje pravilne uporabe kolektivne pogodbe.
Trdijo, da imajo pravno mnenje odvetnice, specializirane za delovno pravo, po katerem jim za pasivno pripravljenost pripada 30-odstotno nadomestilo, pri čemer se sklicujejo na določbe kolektivne pogodbe.
Dokument zaključujejo z opozorilom, da razprava presega interese posameznikov.
“To niso vprašanja posameznika, ampak vprašanja javnega interesa,” poudarjajo.
Dodajajo še:
“Naloga odgovornega novinarstva ni ustvarjanje medijskih zgodb na podlagi enostranskih izjav, temveč preverjanje dejstev, postavljanje neprijetnih vprašanj in zagotavljanje enakih meril za vse.”
Ob koncu pa še enkrat pozovejo k odgovorom:
“To so vprašanja, na katera si javnost zasluži jasne, preverljive in argumentirane odgovore. Zakaj jih do sedaj nihče ni zastavil?”
