Noč na ponedeljek je znova zaznamovalo stopnjevanje spopadov na Bližnjem vzhodu. Izraelske zračne sile so izvedle nov val napadov na cilje v Teheranu, hkrati pa razširile operacije proti Hezbolahu v Libanonu. V Tel Avivu so se oglasile sirene, nad mestom so bili vidni izstrelki, medtem ko so v iranski prestolnici poročali o napadih na vojaške in varnostne objekte.
Izraelska vojska navaja, da so bile tarče povezane z obveščevalnimi in poveljniškimi strukturami ter da je bila v prestolnici vzpostavljena zračna premoč. Vzporedno so napadi zadeli tudi južna predmestja Bejruta, ki veljajo za oporišče Hezbolaha. Libanonsko prestolnico je v zgodnjih jutranjih urah pretreslo več eksplozij, prebivalci so bežali peš in z vozili, prometne povezave pa so se hitro zablokirale.
Izraelska stran poudarja, da je Hezbolah „v celoti odgovoren za kakršno koli eskalacijo“, potem ko je ta skupina potrdila izstrelitev raket in brezpilotnih letalnikov proti Izraelu. Izraelska vojska je sporočila, da je del izstrelkov prestregla, drugi pa so padli na odprta območja.
Napetosti so dodatno narasle po potrditvi prvih ameriških žrtev v aktualni vojaški kampanji. Trije pripadniki ameriške vojske so bili ubiti na območju Kuvajta. Predsednik Donald Trump se jim je poklonil kot „pravim ameriškim domoljubom“, obenem pa opozoril, da se operacije ne bodo ustavile, dokler „ne bodo doseženi vsi naši cilji“.
Ameriška vojska je po lastnih navedbah od začetka večjih operacij zadela več kot 1000 ciljev v Iranu. Trump je v več nastopih napovedal, da bi se lahko vojaško posredovanje nadaljevalo več tednov. V javnem nagovoru je iranske varnostne sile pozval k prenehanju bojev in dodal: „Pozivam vse iranske domoljube, ki hrepenijo po svobodi, da izkoristijo ta trenutek, da so pogumni, drzni, junaški in si povrnejo svojo državo. Amerika je z vami.“
Hkrati naj bi visoki predstavniki administracije o razmerah poročali članom ameriškega kongresa. Po podatkih ankete, ki jo navaja Reuters, operacijo podpira približno 25 odstotkov vprašanih Američanov, kar odpira politična vprašanja pred prihajajočimi volitvami.
Iran med notranjo negotovostjo in zunanjim pritiskom
V Teheranu je po smrti vrhovnega voditelja Alija Hameneija začasne pristojnosti prevzel vodstveni svet, ki ga sestavljajo predsednik Masoud Pezeshkian, predsednik sodstva in predstavnik varuhovnega sveta. Dolgoročna ureditev oblasti ostaja nejasna, razmere pa spremljajo tudi signali o morebitni deeskalaciji.
Omansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je iranski zunanji minister nakazal odprtost za umirjanje razmer, a sočasno iranski predstavniki poudarjajo pripravljenost na nadaljevanje bojev. Revolucionarna garda je medtem poročala o napadih na vojaške cilje v regiji in o zadetkih tankerjev v Perzijskem zalivu ter Hormuški ožini.
Dogajanje že vpliva na svetovno gospodarstvo. V bližnjih vodah se je zasidralo več sto plovil, med njimi tankerji za prevoz nafte in plina, trgovci pa pričakujejo občuten dvig cen surove nafte. Zaradi zaprtja večjih letališč, tudi v Dubaju, je moten mednarodni letalski promet, kar predstavlja eno največjih prekinitev zračnih povezav v zadnjih letih.
Strokovnjaki opozarjajo, da smrt dolgoletnega voditelja sicer pomeni resen pretres za iranski politični vrh, vendar to še ne pomeni razpada obstoječega sistema oblasti ali vpliva revolucionarne garde. Odziv prebivalstva ostaja nepredvidljiv, analiza družbenih omrežij pa kaže, da se že pojavljajo razprave o prihodnjem nasledstvu.
