Ameriška Nacionalna uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je uradno potrdila oblikovanje podnebnega pojava El Niño v Tihem oceanu, znanstveniki pa opozarjajo, da bi lahko šlo za enega najmočnejših dogodkov v sodobni zgodovini meritev, poroča tudi France 24.
Po napovedih NOAA obstaja triinšestdesetodstotna verjetnost, da se bo El Niño do pozne jeseni oziroma zgodnje zime uvrstil med najmočnejše dogodke od začetka sistematičnih opazovanj leta 1950. Takšen razvoj bi lahko še okrepil globalno segrevanje in sprožil številne ekstremne vremenske pojave po svetu.
Vročinski valovi, poplave in požari bi se lahko še okrepili
El Niño je naravni podnebni vzorec, pri katerem se površinske vode v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana močno segrejejo. Posledično se spremenijo zračni tokovi in padavinski vzorci, kar vpliva na vreme na številnih celinah.
Klimatologinja Abby Frazier z Univerze Clark opozarja, da tople oceanske vode v ozračje sproščajo dodatno toploto, ki lahko okrepi številne ekstremne vremenske dogodke. Po njenih besedah se lahko razmere predvsem v pacifiški regiji zelo hitro zaostrijo.
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je El Niño označil za “nujno podnebno opozorilo” in dejal, da bo pojav “prilival olje na ogenj segrevajočega se sveta”. Znanstveniki poudarjajo, da se El Niño razvija v času, ko je planet zaradi izpustov toplogrednih plinov že močno segret, zato bi lahko bili njegovi učinki izrazitejši kot v preteklosti.
Po ocenah strokovnjakov obstaja možnost, da bo novi El Niño primerljiv ali celo močnejši od znamenitega dogodka iz let 1997 in 1998, ki je povzročil milijardno gospodarsko škodo zaradi vročinskih valov, suš, poplav, požarov v naravi in drugih vremenskih ekstremov.
Posledice bodo zelo različne od regije do regije
Vpliv El Niña ni enak po vsem svetu. V zahodnem delu Južne Amerike se pogosto pojavljajo obilne padavine in obsežne poplave, medtem ko Avstralijo praviloma prizadenejo suša, vročina in povečana nevarnost gozdnih požarov.
Indija bi se lahko soočila z izrazitejšimi vročinskimi valovi, severovzhodno Afriko pa lahko prizadene kombinacija hudih suš in zelo intenzivnih padavin. Po drugi strani nekateri deli Bližnjega vzhoda v obdobjih El Niña pogosto dobijo več padavin in lažje premagujejo dolgotrajne sušne razmere.
Na območju Atlantika El Niño običajno nekoliko zmanjša aktivnost orkanov, medtem ko v Tihem oceanu poveča možnosti za nastanek močnejših tropskih ciklonov. To pomeni, da so lahko Havaji in drugi pacifiški otoki izpostavljeni večjemu tveganju, medtem ko bi lahko bila sezona orkanov v Atlantiku nekoliko manj burna.
Posledice tudi za kmetijstvo in gospodarstvo
Po ocenah strokovnjakov lahko El Niño vpliva tudi na svetovno pridelavo hrane. Meteorolog Michael Ferrari meni, da trenutne razmere obetajo razmeroma ugodne pogoje za pridelavo žit in oljnic, predvsem soje, medtem ko so obeti za živinorejo in mlečno industrijo precej bolj negotovi.
V Združenih državah Amerike lahko okrepljene padavine na jugu države izboljšajo razmere za kmetijstvo, čeprav bodo posamezne regije izpostavljene močnim nevihtam in obilnemu deževju. Na jugozahodu in v delu Skalnega gorovja, kjer že vlada izrazita snežna suša, bi lahko poleti padlo bistveno več padavin.
Podnebni ekonomist Marshall Burke z Univerze Stanford opozarja, da imajo višje temperature tudi gospodarske posledice. Raziskave po njegovih besedah kažejo, da ameriško gospodarstvo v obdobjih nadpovprečne vročine raste počasneje, saj se zmanjšata produktivnost in učinkovitost številnih dejavnosti.
Vrh pojava morda že letos
El Niño se običajno začne razvijati poleti, doseže vrhunec pozno jeseni ali zgodaj pozimi in nato v naslednjem letu postopoma oslabi. Del znanstvene skupnosti ocenjuje, da bi lahko tokrat zaradi zelo izrazitih zgodnjih signalov vrhunec dosegel nekoliko prej in trajal dlje kot običajno.
Podnebni znanstveniki opozarjajo tudi na možnost, da bi lahko zaradi zakasnjenih učinkov El Niña leto 2027 postalo najtoplejše v zgodovini meritev. Kljub temu poudarjajo, da je pri dolgoročnih napovedih potrebna previdnost in da vseh učinkov še ni mogoče zanesljivo oceniti.
Ob vse glasnejših opozorilih strokovnjakov ostaja glavno sporočilo, da države in prebivalci izkoristijo čas za pripravo na morebitne vremenske ekstreme, saj lahko zgodnje prilagoditve pomembno zmanjšajo posledice poplav, suš, vročinskih valov in drugih naravnih nesreč.
