Evropska unija bo v ponedeljek začela prvo fazo novega sklopa pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, potem ko je nova madžarska vlada umaknila veto, ki je več let zaviral napredek Kijeva na poti v Unijo. Odločitev pomeni pomemben politični signal podpore Ukrajini v času nadaljevanja vojne z Rusijo.
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta sporočila, da so se vse države članice strinjale z odprtjem prvega sklopa pogajanj z obema kandidatkami. Poudarila sta, da širitev ostaja strateška usmeritev Evropske unije in da je v razmerah povečane geopolitične negotovosti večja in močnejša Unija v skupnem interesu držav članic.
Preboj je postal mogoč po politični spremembi v Budimpešti. Nova madžarska vlada je odpravila veto, ki ga je uvedel nekdanji premier Viktor Orbán in z njim večkrat blokiral napredovanje ukrajinskega pristopnega procesa.
Pomembno vlogo pri spremembi stališča je imel tudi dogovor med Budimpešto in Kijevom o pravicah madžarske narodne manjšine v Ukrajini, ki je bila dolga leta eno ključnih odprtih vprašanj v odnosih med državama.
Kljub temu novi madžarski premier Peter Magyar poudarja, da njegova vlada ne podpira pospešenega članstva Ukrajine v Evropski uniji. Napovedal je tudi možnost referenduma o pristopu Ukrajine, če bo ta v prihodnjem desetletju uspešno zaključila vseh 33 pogajalskih poglavij.
Pristopna pogajanja z Ukrajino so se formalno začela junija 2024, zdaj pa vstopajo v tako imenovani temeljni sklop, ki zajema področja pravne države, delovanja institucij, pravosodja in spoštovanja temeljnih vrednot Evropske unije.
Čeprav je odločitev predvsem politično sporočilo podpore Kijevu, ostaja pot do članstva dolga in zahtevna. Kandidatka mora izpolniti številne pogoje ter uskladiti zakonodajo na področjih od kmetijstva in gospodarstva do pravosodja in boja proti korupciji, kar je proces, ki običajno traja več let.
