Predsednik vlade in prvak SDS Janez Janša je po smrti nekdanjega poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladića objavil obsežen zapis, v katerem se je vprašal, zakaj njegovo ime še vedno tako izrazito deli javnost na Balkanu. Po njegovi oceni brutalnih zločinov v Bosni in Hercegovini ni mogoče pojasniti zgolj s skrajnim nacionalizmom, temveč tudi s komunistično ideologijo in doktrino fizičnega uničenja nasprotnika.
Ratko Mladić je umrl 27. avgusta med prestajanjem dosmrtne zaporne kazni v Haagu. Pravnomočno je bil obsojen zaradi genocida v Srebrenici, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov med vojno v Bosni in Hercegovini.
Njegov pogreb v Beogradu, ki so se ga udeležili številni visoki srbski predstavniki, je sprožil nove polemike in ostre odzive evropskih predstavnikov. Evropska komisija zdaj preučuje tudi morebitne posledice za evropsko pot Srbije.
Janša je svoj zapis naslovil z vprašanjem: “Čigav produkt je bil v resnici Ratko Mladićhttps://x.com/jjansasds/status/2097378214507171988?s=43?” Ob tem je opozoril, da vprašanje Mladićeve zgodovinske in ideološke zapuščine presega razpravo o posamezniku.
“Kako je mogoče, da ime nedavno preminulega nekdanjega jugoslovanskega in srbskega generala tako izrazito deli javno mnenje po Balkanu? Zakaj je bilo mogoče, da se je le šest let po padcu Berlinskega zidu zgodil genocid v Srebrenici?” se je vprašal.
Objavljeno besedilo vsebuje več časovnih omemb, povezanih z letom 2009 in takratno vlado Boruta Pahorja, zato gre očitno za starejšo Janševo razpravo, ki jo je predsednik SDS po Mladićevi smrti znova objavil oziroma aktualiziral.
“Spoj nacionalizma in komunistične ideologije”
Osrednja Janševa teza je, da Miloševića, Mladića in drugih vodilnih akterjev krvavega razpada Jugoslavije ni mogoče razumeti samo kot predstavnike skrajnega srbskega nacionalizma.
“V ravnanju Miloševića in Mladića je premalo videti samo skrajna nacionalista. Nekaj manjka, kar bi lahko v celoti pojasnilo neverjetno brutalne zločine v BiH, na Hrvaškem in na Kosovu,” je zapisal.
Po njegovem prepričanju je manjkajoči del razlage “spoj nacionalizma in komunistične ideologije”.
“To je spoj nacionalizma in komunistične ideologije, ki je bil očiten. Je skrajni proizvod jugoslovanskih komunističnih in vojaških akademij, v katerih so učili, da je temeljni cilj razrednega boja fizično uničenje nasprotnika,” je poudaril Janša.
Nekdanji voditelji in generali ob razpadu Jugoslavije po njegovi oceni niso delovali zunaj sistema, v katerem so bili vzgojeni, temveč so metode nekdanjega režima povezali z nacionalističnimi cilji.
“Smo se v EU vprašali, kako je mogoče, da so Milošević, Mladić in drugi nekdanji vodilni jugoslovanski komunisti brez pomišljanja ukazali fizično uničenje tisočev po natančno istih vzorcih kot njihovi vzorniki leta 1945?” je vprašal.
Pogled iz zapora na padec komunizma
Janša je del zapisa namenil letu 1989, ko je dogodke, ki so napovedovali konec hladne vojne, spremljal iz zapora. Spomnil je na zmago Solidarnosti na Poljskem, politične spremembe v Sovjetski zvezi, odpiranje železne zavese med Madžarsko in Avstrijo ter proteste v Vzhodni Nemčiji.
“Za nas, politične zapornike, je bilo pričakovanje, da bo veter sprememb zajel celotno Vzhodno in Srednjo Evropo, še toliko močnejše,” je zapisal.
Ob tem je spomnil na proces proti četverici JBTZ in množične proteste, ki so sledili aretacijam leta 1988. Odbor za varstvo človekovih pravic je po njegovih besedah v dveh mesecih pridobil okoli 100.000 članov.
Janša meni, da so oblasti v Ljubljani in Beogradu kljub spremembam po Evropi računale, da bo jugoslovanski komunistični sistem zaradi domnevno “avtohtone revolucije” preživel vsaj v nekoliko prilagojeni obliki.
“Vodilni slovenski komunisti in generali JLA so bili prepričani, da bo socializem kot enopartijska vladavina v mogoče nekoliko modernizirani obliki preživel v Jugoslaviji ali vsaj v Sloveniji in Srbiji ter v Sovjetski zvezi,” je navedel.
Huda jama in nerazčiščena preteklost
Pomemben del zapisa je Janša namenil povojnim pobojem in množičnim grobiščem v Sloveniji. Po njegovih besedah je bilo fizično uničenje politične opozicije eden od temeljev dolgotrajne komunistične oblasti.
“Ne samo strahovlada, ki so jo ti postopki povzročali, temveč fizično uničenje politične opozicije je omogočilo dolgoletno vladavino diktatorja Tita in njegovih naslednikov,” je zapisal.
Posebej je izpostavil Hudo jamo, ki je bila odprta leta 2009. Opozoril je tudi na odzive dela politike in javnosti ob razkrivanju povojnih grobišč.
“Vedno, ko je bilo v Sloveniji v zadnjih desetletjih odkrito kako novo množično grobišče, so množični mediji pospremili odkritje z dvema komentarjema. Najprej so vse žrtve v grobiščih kar počez razglasili za sodelavce nacifašizma. Nato pa so se pojavili glasni pozivi, naj se država ne ukvarja s ‘prekopavanjem kosti’,” je zapisal Janša.
Po njegovem prepričanju družba ne more verodostojno obsoditi zločinov, če obenem ohranja čaščenje njihovih storilcev.
“V normalni družbi ni mogoče obsoditi zločina in v isti sapi malikovati zločincev. Enak problem imajo v Moskvi. Ni mogoče obsoditi Stalinovih in Leninovih zločinov, hkrati pa oba malikovati kot velika voditelja,” je opozoril.
Kritika odnosa do Tita in evropskih resolucij
Janša je spomnil tudi na politične spore glede poimenovanj ulic po Josipu Brozu Titu ter na odpor do evropskih resolucij, ki enakovredno obsojajo vse totalitarne sisteme.
Izpostavil je resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu ter Resolucijo Sveta Evrope št. 1096 o razgradnji dediščine nekdanjih totalitarnih komunističnih režimov.
Slovenija je po njegovi oceni ostala edina postkomunistična članica Evropske unije, v kateri po demokratičnih spremembah ni bila izvedena niti blaga oblika lustracije.
“V Sloveniji so danes tako še vedno na visokih položajih v sodstvu, tožilstvu, diplomaciji, gospodarstvu, administraciji, uredništvih medijev in celo tajnih službah nekdanji uslužbenci in sodelavci komunistične tajne policije, ki so v prejšnjem režimu drastično kršili človekove pravice,” je zapisal.
“Evropa lahko obstane samo kot Evropa vrednot”
Janša je razpravo sklenil z opozorilom, da Evropska unija ne more temeljiti zgolj na institucijah, pogodbah in gospodarskem sodelovanju. Enako pomemben mora biti njen vrednostni temelj.
“Evropa lahko trajno obstane samo kot Evropa vrednot. Institucije so pomembne, prav tako vsesplošen napredek. Vendar bo evropski temelj brez krepitve vrednostnega temelja v veliko večji nevarnosti kot brez nove institucionalne pogodbe,” je navedel.
To naj bi bilo še posebej pomembno pri približevanju držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Te bi morale po njegovem mnenju poleg sprave po vojnah v devetdesetih letih obračunati tudi z ideološkimi temelji, ki so pripeljali do spopadov.
“Dekomunizacija vzhoda nas še čaka, drugače bomo prej ali slej soočeni s takšnimi ponavljanji zgodovine, kot smo mu bili priča v Srebrenici,” je opozoril.
Zapis je končal z mislijo, da Evropa ne sme sprejeti relativizacije totalitarnih ideologij: “Če pristanemo na tezo, da se je Berlinski zid v vrednostnem smislu podrl na obe strani in da je združena EU danes le konglomerat vrednot izza obeh strani zidu, torej tako demokracije kot komunizma, potem smo pristali na smrtonosne viruse v evropskem telesu in v končni fazi na to, da se nam prej ali slej spet lahko kje ponovi Katyn, Huda jama ali Srebrenica.”
