Ob koncu tedna si številni privoščijo daljši spanec, zajtrk pa prestavijo za uro ali dve. Nova raziskava kaže, da velike razlike med časom obrokov med delavniki in prostimi dnevi morda niso povsem nedolžne. Tako imenovani “prehranski jet lag” je bil pri moških povezan z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja.
Izraz “prehranski jet lag” opisuje premikanje časa prvega in zadnjega dnevnega obroka med delovnimi in prostimi dnevi. Podobno kot potovanje med časovnimi pasovi lahko tudi spreminjanje urnika prehranjevanja zmoti notranjo biološko uro.
Raziskovalci francoskih ustanov INRAE, Inserm in več pariških univerz so analizirali podatke 104.806 odraslih, vključenih v dolgoročno raziskavo NutriNet-Santé. Njihove prehranske navade in zdravstveno stanje so spremljali med letoma 2009 in 2023.
Rezultati so bili objavljeni v znanstveni reviji Communications Medicine.
Vsaka ura razlike je bila povezana z večjim tveganjem
Raziskovalce ni zanimalo le, ali ljudje jedo pozno, temveč predvsem, koliko se njihov urnik prehranjevanja razlikuje med tednom in koncem tedna.
Pri moških je bila vsaka dodatna ura prehranskega časovnega zamika povezana s 14 odstotkov večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Pri koronarni bolezni, ki prizadene žile, po katerih kri doteka do srčne mišice, je bilo tveganje večje za 21 odstotkov.
Povezavo so opazili tako pri ljudeh, ki so ob prostih dnevih jedli pozneje, kot pri tistih, ki so obroke premaknili na zgodnejši čas. Pomembna naj bi bila torej predvsem rednost, ne le zgodnja ali pozna ura.
Posebej izrazita je bila povezava pri sodelujočih, ki so prvi dnevni obrok običajno zaužili po približno 8. uri zjutraj.
Pri ženskah raziskovalci statistično pomembne povezave niso ugotovili. To bi bilo lahko povezano s fiziološkimi razlikami med spoloma, različnimi delovnimi urniki ali dejstvom, da je osnovno tveganje za bolezni srca in ožilja pri moških višje.
Zakaj bi lahko bil pomemben tudi čas obrokov?
Telesna biološka ura ne uravnava le spanja. Vpliva tudi na izločanje inzulina, krvni tlak, presnovo in delovanje srca. Čas zaužitja hrane je eden od signalov, s katerimi telo usklajuje te procese.
Če človek med tednom zajtrkuje zgodaj in večerja ob določeni uri, ob koncu tedna pa celoten urnik prestavi za več ur, lahko pride do ponavljajoče se neusklajenosti med prehranjevanjem in notranjim ritmom.
To ne pomeni, da bo en sam pozen nedeljski zajtrk škodoval srcu. Raziskava je bila opazovalna, zato ne dokazuje, da premikanje časa obrokov neposredno povzroča bolezni. Prav tako sodelujoči niso predstavljali povsem enakomernega vzorca prebivalstva, saj je bilo med njimi približno 79 odstotkov žensk.
Rezultati kljub temu nakazujejo, da pri zdravju morda ni pomembno samo, kaj in koliko pojemo. Koristno bi bilo ohranjati vsaj približno podoben čas prvega in zadnjega obroka tudi ob prostih dnevih, posebno če se naš urnik med tednom in vikendom močno razlikuje.
