Kaj razkriva ovadba notranjega ministrstva zoper nekdanjega direktorja policije Damjana Petriča?

Damjan Petrič [Foto: Gov.si]

Dokumentacija, na podlagi katere je notranje ministrstvo Specializiranemu državnemu tožilstvu naznanilo nekdanjega generalnega direktorja policije Damjana Petriča, odpira vprašanje, zakaj so bili disciplinski postopki proti policistom po usodni intervenciji na Čopovi ulici uvedeni šele skoraj leto in pol po dogodku. Takratni notranji minister Boštjan Poklukar naj bi ukrepanje zahteval že oktobra 2025, postopkov pa še tri mesece pozneje ni bilo.

Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je konec oktobra Posebnemu oddelku Specializiranega državnega tožilstva naznanilo sum kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Naznanilo se nanaša na ravnanje nekdanjega prvega moža policije Damjana Petriča pri uvedbi disciplinskih postopkov proti šestim policistom.

Portal24.si je o naznanilu poročal že ob njegovi objavi. Novi podatki, ki jih je po neuradno pridobljeni dokumentaciji objavil 24ur, zdaj podrobneje razkrivajo časovnico in opozorila, ki naj bi jih vodstvo policije prejelo pred uvedbo postopkov.

Poklukar zahteval ukrepanje, postopkov še ni bilo

Policijska intervencija se je zgodila 8. decembra 2024 na Čopovi ulici v Ljubljani. Policisti so 37-letnega Armina Đutovića obvladali s prisilnimi sredstvi, pri čemer je izgubil zavest. Tri dni pozneje je zaradi hudih možganskih poškodb, nastalih zaradi pomanjkanja kisika, umrl.

Iz dokumentacije naj bi izhajalo, da je tedanji notranji minister Boštjan Poklukar oktobra 2025, približno deset mesecev po dogodku, Petriču naložil ugotavljanje odgovornosti sodelujočih policistov in izvedbo ustreznih delovnopravnih postopkov.

Po poročanju 24ur disciplinski postopki še tri mesece pozneje niso bili uvedeni. Marca 2026 naj bi policijo k ukrepanju ponovno pozval tudi minister Blanko Zlobko.

Petrič je s postopki proti šestim policistom soglašal 1. aprila, formalno pa so bili uvedeni 14. aprila 2026. Pristojni organ jih je že 15. junija ustavil zaradi zastaranja. Disciplinska odgovornost policistov zato ni bila vsebinsko presojena, prav tako jim v teh postopkih ni bilo več mogoče izreči sankcij.

Matozovo ministrstvo sumi nevestno delo v službi

Ključni očitek ministrstva je, da naj bi vodstvo policije ukrepalo prepozno in s tem omogočilo zastaranje disciplinskih postopkov. Minister Franci Matoz je že septembra napovedal preverjanje, ali ravnanje izpolnjuje znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi.

Po 258. členu Kazenskega zakonika lahko to kaznivo dejanje stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki zavestno krši predpise, opusti nadzorstvo ali drugače očitno nevestno ravna, zaradi tega pa nastane hujša kršitev pravic ali večja škoda. Zagrožena je denarna kazen ali zapor do treh let. Samo zamuda ali drugačna pravna presoja še ne pomenita, da so izpolnjeni vsi znaki kaznivega dejanja.

Specializirano državno tožilstvo je za Večer potrdilo, da je naznanilo prejelo 30. oktobra, več pa zaradi interesa postopka ni pojasnilo. Policija je za časnik dodala, da je z naznanilom seznanjena in da v zvezi z njim izvaja notranjevarnostni postopek.

Damjan Petrič zavrača očitek, da ni ukrepal

Petrič zatrjuje, da je po prejemu mnenja direktorata 8. oktobra 2025 ugotovitve obravnaval skupaj z vodstvom in strokovnimi službami policije. Trinajst dni pozneje naj bi odredil natančno proučitev nepravilnosti, ugotavljanje individualne odgovornosti ter uvedbo postopkov, če bodo izpolnjeni zakonski pogoji.

Po njegovih navedbah je preverjanje trajalo dlje zaradi obsežne dokumentacije, zahtevnosti primera in potrebe po ugotavljanju odgovornosti vsakega posameznega policista. Petrič trdi, da so pristojne strokovne službe predlagane postopke ocenile kot pravočasne, disciplinska komisija pa je pozneje glede začetka teka zastaralnega roka sprejela drugačno stališče.

“Poudarjam, da ustavitev disciplinskih postopkov sama po sebi ne pomeni ugotovitve moje kazenske odgovornosti,” je v odzivu za 24ur zapisal Petrič.

Policisti ostajajo v kazenskem postopku

Zastaranje disciplinskih postopkov ne vpliva na kazenski postopek zoper šest policistov, ki poteka pred ljubljanskim okrožnim sodiščem. Enemu policistu tožilstvo očita povzročitev smrti iz malomarnosti, preostalim petim pa opustitev pomoči. O njihovi odgovornosti bo odločilo sodišče.

Po podatkih notranjega ministrstva je bil policist, ki je uporabil prisilno sredstvo, junija premeščen v operativno-komunikacijski center. Drugi policisti so delo nadaljevali na Policijski postaji Ljubljana Center.

Naznanilo zoper Petriča tako ne zadeva neposrednega poteka intervencije, temveč ravnanje vodstva policije po njej. Osrednje vprašanje za tožilstvo bo, ali je šlo pri večmesečnem ugotavljanju odgovornosti zgolj za počasno in pravno zapleteno odločanje ali za opustitev dolžnega ukrepanja, zaradi katere disciplinske odgovornosti ni bilo več mogoče presojati.