Človek v naravi povzroča opustošenje. To pa vedno bolj ogroža tudi zdravje ljudi. Podnebne spremembe so za zdravje ljudi največja grožnja v znani zgodovini. Večja od tveganj, ki jih predstavljajo virusi in bolezni.
V nadaljevanju predstavljamo 10 znakov, po katerih je moč sklepati, da podnebne spremembe dejansko vplivajo na človeško telo.
Srce
Rekordno visoke temperature so vse pogostejše. Globalna temperatura bo v naslednjih 20 letih predvidoma narasla za 1,5 stopinje Celzija. Vedno pogosteje slišimo tudi o smrtonosnih vročinskih valovih in požarih, ki se širijo po zemeljskem prostranstvu. Zaradi ekstremnih temperatur vsako leto umre cca. 5 milijonov ljudi.
Višje so temperature, večja je obremenitev srca. Srce mora, za povečan pretok krvi v kožo zaradi hlajenja, črpati močneje in hitreje. Ljudje s srčnimi boleznimi, posebej tisti z oslabljenim srcem, so v vročem vremenu še posebej izpostavljeni tveganju za srčno popuščanje in vročinski udar. Organi srčnih bolnikov se zaradi dodatnega stresa še dodatno trudijo pravilno delovati.
Motnje spanja
Študija iz leta 2022 ugotavlja, da naraščajoče temperature, ki jih povzročajo podnebne spremembe, znatno zmanjšujejo količino spanja ljudi po vsem svetu. Študija je nastala pod vodstvom Keltona Minorja s Centra za znanost o družbenih podatkih Univerze v Kopenhagnu. Segrevanje pa ne vpliva na vse enako.
“Čeprav breme (ne)spanja vpliva na vse, so ljudje prizadeti neenakomerno. Vvečina bremena se prenese v skupine, ki so bile v preteklosti bodisi prikrajšane za spanje bodisi so na različne načine ranljivi za vročino. To so starejši, ženske in prebivalci držav z nižjimi dohodki,” pojasnjuje Minor.
Težave z dihali
Ozon je plin, ki se naravno nahaja v zgornjih delih zemljske atmosfere. Zagotavlja nam zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Prizemni ozon, ki je za naše zdravje škodljiv, pa nastane, ko umetna onesnaževala, kot so npr. avtomobili, onesnažujejo okolje v prisotnosti sončne svetlobe.
Povečana raven ozona in trdnih delcev povzročata zmanjšano delovanje pljuč, zlasti če je oseba že v otroštvu izpostavljena onesnaženemu zraku.
Glavne skrbi zaradi onesnaženosti zraka so: astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen in okužbe dihalnih poti – rinossinusitis.
Delovanje ledvic
Dehidracija zaradi izpostavljenosti toploti lahko poškoduje ledvice. Ledvice iz naše krvi v obliki urina odstranjujejo odpadke, njihovo delovanje pa je odvisno od količine vode.
Ko se zaradi dehidracije odvečna količina vode zmanjša, se v urinu poveča koncentracija mineralov in odpadnih snovi. To lahko povzroči nastanek kristalov, ki lahko postanejo ledvični kamni. Ledvični kamni negativno vplivajo na delovanje ledvic in povzročajo različne simptome, kot so slabost, bolečine v križu in težave pri uriniranju.
Pri starejših odraslih s slabšimi ledvicami, lahko dehidracija povzroči tudi smrt.
Alergije
Z naraščajočimi ravnmi CO2, od leta 2005 so se le te povečale za 9 odstotkov, od leta 1950 pa za 31 odstotkov, se veča tudi dovzetnost za alergije. Zaradi višjih stopenj fotosinteze se povečuje tudi količina cvetnega prahu. Porast vodi do poslabšanja simptomov alergij/senenega nahoda, kot so kihanje, kašelj, srbeče oči, glavobol in boleča ušesa.
Poškodbe srčnega obtoka
Ko onesnaževala iz zraka skozi pljuča pridejo v krvni obtok in v srce, se tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja poveča. Krvne žile se zožijo in strdijo.
V Londonu je leta 2018 opravljena študija pokazala, da ob bolj onesnaženem zraku zaradi povečanja onesnaženih delcev kri postane bolj lepljiva in zato srce težje deluje.
Posledica tega je lahko sprememba strukture srca. To pomeni, da spodnji dve komori postaneta večji in bolj razširjeni. To je sprememba, ki je pogosto opažena v zgodnjih fazah srčnega popuščanja.
Enega manj znanih učinkov onesnaženosti zraka preučuje tudi dr. Gareth Nye. Nye je predavatelj anatomije in fiziologije na Univerzi v Veliki Britaniji in raziskuje vpliv onesnaženosti zraka na neplodnost.
“Raziskava je opazovala 18.000 parov na Kitajskem. Ugotovili so, da imajo tisti, ki živijo z zmerno višjo stopnjo onesnaženosti z majhnimi delci, 20 odstotkov večje tveganje za neplodnost,” je povedal Nye.
Podhranjenost
Z naraščanjem temperature se povečuje tudi pomanjkanje hrane. Najbolj se to vidi v skupnostih, katerih preživetje je odvisno od kmetijstva in ribištva, na primer na južni polobli.
Vzorec padavin se spreminja, temperature naraščajo, narašča tudi temperatura oceanov. Ekstremni vremenski dogodki tako prispevajo k hudi podhranjenosti v državah v razvoju. Podhranjenost vodi do različnih zdravstvenih zapletov: bolezni srca, raka, sladkorne bolezni in motnje rasti.
V bolj razvitih državah bo manjko hrane povzročil dvig cen hrane.
Ljudje se bodo z lakoto lahko spopadli le tako, da se bodo zatekali k hrani, ki je revnejša s hranili. Slednje povzroča debelost in podhranjenost z mikrohranili.
Duševno zdravje
Ob nesrečah, kot so požari, poplave ali orkani, pa se slabšajo tudi težave z duševnim zdravjem.
Po orkanu Katarina leta 2050, ki je ena najhujših naravnih katastrof v ameriški zgodovini, je ugotovljeno, da je vsaj 90 odstotkov od preučevanih 8.000 duševnih bolnikov, po neurju trpelo zaradi dolgotrajne anksioznosti.
Študija objavljena leta 2021 je pokazala, da je kar 60 odstotkov od 10.000 mladih iz držav po vsem svetu zelo ali izjemno zaskrbljenih zaradi podnebnih sprememb. 56 odstotkov jih je izjavilo, da mislijo, da je človeštvo obsojeno na propad.
Mikroplastika
Našemu zdravju pa škoduje tudi zanemarjanje dobrega počutja našega planeta. To se vidi v naši prekomerni uporabi plastike.
Mikroplastika, izjemno majhni koščki plastičnih odpadkov v okolju, se nahaja tudi v človeškem telesu. Marca so jih prvič našli tudi v človeški krvi. To je plastika, ki se uporablja za izdelavo steklenic za pitje, embalaže in nakupovalnih vrečk. Med znanstveniki obstaja strah, da ti nanodelci skozi krvni obtok lahko pridejo vse do naših organov.
Ugotovljeno je bilo, da imajo dojenčki v blatu 15-krat več mikroplastike kot odrasli. Raziskave o učinkih mikroplastike na zdravje ljudi še potekajo.
Kako lahko ukrepamo?
Ker vpliva podnebnih sprememb na naše zdravje vedno bolje zavedamo, obstaja upanje, da bomo za spremembe v prihodnosti še pravočasno sprejeli tudi ustrezne ukrepe.
Foto: Canva
