Slovenija je leta 2025 za raziskovalno-razvojno dejavnost namenila 1,6879 milijarde evrov oziroma 17,3 odstotka več kot leto prej. Delež teh izdatkov v bruto domačem proizvodu se je povečal z 2,1 na 2,4 odstotka, kažejo začasni podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
Največ sredstev za raziskave in razvoj je porabil poslovni sektor, ki je predstavljal 69,7 odstotka vseh izdatkov. Podjetja so za te dejavnosti namenila 1,176 milijarde evrov.
Državni sektor je porabil 275,6 milijona evrov oziroma 16,3 odstotka vseh sredstev, visokošolski sektor 225,9 milijona evrov oziroma 13,4 odstotka, zasebne nepridobitne organizacije pa 10,7 milijona evrov oziroma 0,6 odstotka.
Celotni izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost so se v enem letu povečali za skoraj četrt milijarde evrov. Njihova rast je bila občutno hitrejša od rasti števila ljudi, vključenih v raziskovalno delo.
Skoraj tretjina denarja je prišla iz tujine
Poslovni sektor ni bil le največji izvajalec raziskav in razvoja, temveč tudi največji vir financiranja. Gospodarske družbe so prispevale 763,2 milijona evrov oziroma 45,2 odstotka vseh sredstev.
Iz tujine je prišlo 489 milijonov evrov oziroma 29 odstotkov sredstev, država pa je prispevala 424,5 milijona evrov oziroma 25,1 odstotka celotnega financiranja.
Visoko šolstvo je zagotovilo 10,2 milijona evrov, zasebne nepridobitne organizacije pa približno milijon evrov. Skupaj sta ta vira predstavljala 0,7 odstotka vseh sredstev.
Podatki kažejo, da je slovenska raziskovalno-razvojna dejavnost močno povezana tudi z evropskimi programi, tujimi naročniki in mednarodnimi gospodarskimi družbami.
V raziskave in razvoj vključenih 26.711 ljudi
V raziskovalno-razvojni dejavnosti je leta 2025 sodelovalo 26.711 oseb, pri čemer so v podatku zajeti notranji zaposleni in zunanji sodelavci.
Največ, 15.340 oziroma 57,4 odstotka, jih je delalo v poslovnem sektorju. V visokošolskem sektorju je sodelovalo 6680 oseb, v državnem 4431, v zasebnem nepridobitnem sektorju pa 260.
Med vsemi osebami, vključenimi v raziskave in razvoj, je bilo 17.807 raziskovalcev. Predstavljali so dve tretjini oziroma 66,7 odstotka vseh sodelujočih. Tehničnega osebja je bilo 21,7 odstotka, drugega osebja pa 11,6 odstotka.
Skoraj polovica vseh raziskovalcev, 49,4 odstotka, je delovala v poslovnem sektorju. V visokošolskem sektorju jih je delalo 31,3 odstotka, v državnem 18,2 odstotka in v zasebnem nepridobitnem sektorju 1,1 odstotka.
Največji delež raziskovalcev med vsemi sodelujočimi je imel visokošolski sektor. Raziskovalci so predstavljali 83,4 odstotka vseh oseb, ki so se v visokem šolstvu ukvarjale z raziskovalno-razvojno dejavnostjo.
Obseg opravljenega dela večji za dva odstotka
Če se delo vseh sodelujočih preračuna v ekvivalent polnega delovnega časa, je bil lanski obseg raziskovalno-razvojnega dela enakovreden delu 18.589 polno zaposlenih oseb. To je dva odstotka več kot leta 2024.
Raziskovalci so opravili 64,7 odstotka celotnega obsega dela, tehnično osebje 22 odstotkov, drugo osebje pa 13,3 odstotka.
Začasni podatki Sursa tako kažejo občutno rast finančnih vlaganj v raziskave in razvoj, pri čemer glavnino dejavnosti še naprej izvajajo in financirajo gospodarske družbe. Pomemben delež denarja prihaja tudi iz tujine, medtem ko država zagotavlja približno četrtino vseh sredstev.
