Predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so se sestali s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance. Na delovnih srečanjih so obravnavali vrsto aktualnih vprašanj, ki pomembno vplivajo na delovanje slovenskih kmetij, ter predstavili predloge za izboljšanje razmer.
Na KGZS so poudarili, da slovensko kmetijstvo potrebuje “predvidljivo zakonodajno okolje in učinkovite rešitve za izzive, s katerimi se kmetje soočajo v praksi”. Ob tem so izpostavili, da je “le s sodelovanjem mogoče oblikovati ukrepe, ki bodo prispevali h konkurenčnemu, odpornejšemu in trajnostnemu slovenskemu kmetijstvu.”
Velike zveri, vodovarstvena območja in obnova narave
Na srečanju z Ministrstvom za okolje in prostor je KGZS izpostavila problematiko upravljanja z velikimi zvermi in vse večjo škodo, ki jo povzročajo napadi na pašne živali.
Na zbornici so opozorili, da se “zaradi vedno večjih tveganj ponekod že opušča paša na planinah, kar ogroža ohranjanje kulturne krajine in tradicionalnega pašništva.”
Sogovorniki so obravnavali tudi pripravo Nacionalnega načrta za obnovo narave, problematiko vodovarstvenih območij, protipoplavno zaščito Savinjske doline, vrednotenje nepremičnin v razlastitvenih postopkih, vprašanje bonitetnih točk, razvoj akvakulture ter izvajanje nitratne uredbe.
Več varnosti za kmete in več lokalne hrane
Na srečanju z Ministrstvom za notranje zadeve je KGZS opozorila na potrebo po učinkovitejšem varovanju kmetov, njihovega premoženja, pridelkov in živine.
Na zbornici so kot pomembno izpostavili tudi “večjo varnost na podeželju” ter razpravo o javnem naročanju hrane za javne prehranske obrate.
Po njihovih navedbah so predstavili pobudo o “možnosti naročene pridelave pred novo vegetacijo” ter izboljšani organizaciji na strani naročnikov in dobaviteljev, širjenju dobrih praks skupnih naročil in dostave ter odpravi birokratskih ovir.
Predlogi za davčne spremembe
Na srečanju z Ministrstvom za finance je KGZS predstavila predloge za izboljšanje davčnega in poslovnega okolja slovenskih kmetij.
Med njimi so pavšalna obdavčitev prve stopnje predelave, odprava neenakosti pri normiranih odhodkih za kmečke zavarovance, uvedba tako imenovanega turističnega evra za območja z omejenimi dejavniki ter ureditev pobota davčnih obveznosti.
Posebno pozornost so namenili tudi evropski uredbi CBAM. Na KGZS so izrazili podporo “prizadevanjem držav članic za prestavitev začetka izvajanja uredbe oziroma izvzetje gnojil iz njenega področja uporabe.”
