ECB opozarja na dolg, ki poganja razcvet umetne inteligence: Padec bi dosegel tudi Evropo

ByA. K.

18. novembra, 2026 , , ,
Umetna inteligenca [Foto: Zulfugar Karimov, Unsplash]

Razcvet umetne inteligence vse bolj temelji na zadolževanju, visoke vrednosti tehnoloških podjetij pa slonijo na zelo ambicioznih pričakovanjih glede prihodnjih dobičkov. Evropska centralna banka opozarja, da bi nenadna sprememba razpoloženja lahko povzročila padec delnic in obveznic ter izgube prenesla tudi na evropske vlagatelje, sklade in banke.

ECB je tveganja predstavila v danes objavljenem poročilu o finančni stabilnosti. Med največja tveganja za evrsko območje poleg visokih vrednotenj podjetij, povezanih z umetno inteligenco, uvršča še naraščajoče javne dolgove, geopolitične napetosti in možnost nenadnih pretresov na trgih državnih obveznic.

“Tveganja za finančno stabilnost evrskega območja ostajajo povečana zaradi trajne geoekonomske negotovosti in vse večje izpostavljenosti umetni inteligenci,” je ob objavi poročila opozoril podpredsednik ECB Boris Vujčić.

Tehnološka podjetja naj bi porabila 5.500 milijard dolarjev

Velika ameriška tehnološka podjetja naj bi do leta 2030 za razvoj umetne inteligence, podatkovnih centrov, čipov in druge infrastrukture skupaj namenila približno 5.500 milijard dolarjev.

Ker naložbe presegajo denar, ki ga podjetja ustvarijo s svojim rednim poslovanjem, se vse večji del financiranja seli na trge dolga. Podjetja izdajajo obveznice, najemajo zasebna posojila in uporabljajo tudi manj pregledne zunajbilančne strukture, povezane z najemom podatkovnih centrov in računalniških zmogljivosti.

ECB opozarja tudi na krožno financiranje znotraj panoge. Podjetja si medsebojno zagotavljajo kapital, računalniške zmogljivosti in dolgoročne poslovne pogodbe, takšne povezave pa lahko navidezno zvišujejo pričakovane prihodke in dobičke.

Če bi bili prihodki od umetne inteligence nižji od pričakovanj, bi se lahko težave zaradi medsebojne povezanosti podjetij hitro razširile po celotni panogi.

Del dolga izdan tudi v evrih

Velik del zadolževanja sicer poteka v ZDA, toda nekatera tehnološka podjetja obveznice izdajajo tudi v evrih. Evropski skladi, zavarovalnice, banke in drugi vlagatelji so zato razvoju na ameriškem trgu umetne inteligence neposredno izpostavljeni.

Višje obrestne mere povečujejo stroške financiranja podatkovnih centrov in druge infrastrukture. Hkrati zmanjšujejo sedanjo vrednost prihodnjih dobičkov, na katerih temeljijo visoke cene tehnoloških delnic.

Morebitna pocenitev delnic se zato ne bi nujno ustavila na borzah. Ker je razvoj umetne inteligence vse bolj financiran z dolgom, bi se izgube lahko prenesle tudi na trg podjetniških obveznic, zasebna posojila in finančne ustanove.

Primerjava z obdobjem dotcom balona

ECB ugotavlja, da se je močno povečalo tudi število prvih javnih ponudb delnic podjetij, povezanih z umetno inteligenco. Njihov obseg naj bi kot delež ameriškega bruto domačega proizvoda presegel vrh iz časa dotcom balona.

Takšni pojavi so bili v preteklosti pogosto značilni za pozno obdobje velikih naložbenih ciklov, ko so bila pričakovanja vlagateljev že zelo visoka. Dodatno tveganje predstavlja dejstvo, da je rast trgov skoncentrirana v razmeroma majhnem številu velikih tehnoloških družb.

Pritisk na njihove dobičke bi lahko povečali cenejši odprti modeli umetne inteligence, rast cen energije, dražje financiranje ali nove trgovinske omejitve.

ECB kljub opozorilom ne napoveduje nujnega zloma trga. Poudarja, da so banke evrskega območja zaradi visokih dobičkov, kapitala in likvidnosti trenutno dobro pripravljene na morebitne pretrese. Večje ranljivosti vidi pri nekaterih investicijskih skladih in drugih nebančnih finančnih ustanovah.

Portal24.si je že poročal, da je ECB med največja tveganja uvrstila možnost poka balona delnic umetne inteligence. Današnje poročilo opozorilo razširja predvsem na hitro rast dolžniškega financiranja in neposredno izpostavljenost evropskega finančnega sistema.