Kitajska se že pripravlja na odhod Vladimirja Putina

Vladimir Putin in Xi Jinping, 26. julij 2018 [Foto: Tiskovna služba predsednika Ruske federacije, Wikimedia Commons (licenca 4.0)]

Štiri leta vojne v Ukrajini in gospodarske izolacije so močno povečala odvisnost Moskve od Pekinga. Kitajska medtem širi stike z ruskimi elitami in se pripravlja tudi na obdobje po Vladimirju Putinu.

Dolgoletno razmerje med Vladimirjem Putinom in Xi Jinpingom se vse bolj nagiba v korist Kitajske. Rusija je zaradi vojne v Ukrajini, zahodnih sankcij in gospodarske izolacije postala močno odvisna od Pekinga, ki lahko Moskvi vse pogosteje postavlja svoje pogoje.

Xi je Putina leta 2013 označil za svojega vzornika in poudarjal njegov vpliv na svetovnem prizorišču. Trinajst let pozneje je razmerje drugačno. The Wall Street Journal ocenjuje, da Putin v odnosu s Kitajsko ne nastopa več kot enakovreden partner, temveč vse pogosteje kot voditelj, ki prosi za gospodarske in politične koncesije.

Kitajska danes predstavlja približno 40 odstotkov ruske zunanje trgovine, medtem ko Rusija v celotni kitajski trgovinski menjavi predstavlja manj kot štiri odstotke. Ta razlika Pekingu omogoča bistveno močnejše pogajalsko izhodišče.

Peking ni pristal na ruske pogoje za plinovod

Razmerje moči se je pokazalo med Putinovim majskim obiskom Pekinga. Ruska stran je upala, da bo dobila kitajsko soglasje za gradnjo plinovoda Moč Sibirije 2, s katerim bi lahko del plina, nekoč namenjenega evropskemu trgu, preusmerila na Kitajsko.

Putin je pred obiskom javno nakazoval možnost pomembnega energetskega dogovora, toda pogodba ni bila podpisana. Po poročanju WSJ je Peking zahteval dobavo plina po cenah, primerljivih s subvencioniranimi cenami na ruskem domačem trgu.

Takšen dogovor bi bil za Moskvo neugoden, saj bi morala prevzeti velik del stroškov projekta, Kitajska pa bi dobila poceni energent. Peking se obenem zaveda, da ima Rusija zaradi izgube pomembnega dela evropskega trga le malo drugih možnosti za prodajo velikih količin plina.

Nemški poslovnež in dolgoletni poznavalec Kitajske Jörg Wuttke je Putinov obisk opisal z besedami: “Xi je Putina sprejel kot gostujočega cesarja v svojem gradu in ga nato poslal domov.”

Spoštovanje v javnosti, trdi pogoji za zaprtimi vrati

Kitajska Putinu v javnosti še vedno izkazuje veliko mero spoštovanja, za zaprtimi vrati pa naj bi vse odločneje uveljavljala svoje gospodarske in geopolitične interese.

Tudi fotografije, ki so jih kitajski državni mediji objavili po majskem obisku, so sprožile ugibanja o simboličnih sporočilih Pekinga. Na enem od posnetkov Putin opazuje skupni portret, na katerem Xi zaradi kompozicije deluje izrazito večji od ruskega predsednika. Kitajska stran je zanikala, da bi bil namen fotografije ponižanje ruskega voditelja.

Kljub tesnemu sodelovanju med državama obstajajo tudi področja nezaupanja. Kitajske oblasti naj bi bile zaskrbljene zaradi vse tesnejših vojaških vezi med Rusijo in Severno Korejo. Morebiten prenos napredne ruske tehnologije Pjongjangu bi lahko okrepil severnokorejske jedrske in raketne zmogljivosti, Južno Korejo in Japonsko pa še tesneje povezal z Združenimi državami.

Kitajska navezuje stike za obdobje po Putinu

Peking naj bi hkrati širil povezave z ruskimi uradniki in pripadniki politične ter gospodarske elite, ki bi lahko vplivali na prihodnjo usmeritev države. Po oceni WSJ Kitajska odnosov ne gradi več samo s Putinom in njegovim najožjim krogom, temveč tudi z ljudmi, ki bi lahko pomembno vlogo prevzeli po njegovem odhodu.

To ne pomeni nujno, da Peking pričakuje skorajšnjo zamenjavo oblasti v Moskvi. Kaže pa, da želi svoje dolgoročne interese v Rusiji zavarovati ne glede na to, kdo bo v prihodnosti vodil Kremelj.

Kitajska medtem javno poziva k prenehanju spopadov v Ukrajini in vrnitvi za pogajalsko mizo, obenem pa ohranja tesno vojaško sodelovanje z Rusijo. Reuters je v začetku julija poročal, da je Kitajska lani skrivaj usposabljala ruske sile. Pri tem naj bi sodelovali najmanj štirje ruski in kitajski generali, program pa naj bi odobril ruski obrambni minister.

Peking in Moskva svoje odnose še naprej predstavljata kot strateško partnerstvo brez meja. Gospodarski podatki in neuspešna pogajanja o plinovodu pa kažejo, da partnerstvo še zdaleč ni enakovredno. Rusija Kitajsko potrebuje bistveno bolj, kot Kitajska potrebuje Rusijo.