Skupina 26 zaposlenih trdi, da so Metini sistemi pri množičnem odpuščanju nesorazmerno prizadeli ljudi na porodniškem, družinskem ali zdravstvenem dopustu. Podjetje očitke zavrača in zagotavlja, da so odločitve sprejemali ljudje.
Skupina 26 zaposlenih je proti Meti vložila tožbo zaradi domnevne uporabe umetne inteligence pri izbiri delavcev za odpustitev. Tožniki trdijo, da so bili zaradi načina ocenjevanja nesorazmerno prizadeti zaposleni na porodniškem, družinskem ali zdravstvenem dopustu ter osebe z invalidnostjo.
Tožba je bila vložena na zveznem sodišču v Oaklandu v Kaliforniji, nanaša pa se na majsko napoved odpuščanja približno 8000 ljudi oziroma desetine vseh zaposlenih v podjetju. Meta je matična družba Facebooka, Instagrama in WhatsAppa.
Kot poroča The Guardian, naj bi podjetje uporabljalo več notranjih sistemov, podprtih z umetno inteligenco. Ti naj bi pri ocenjevanju zaposlenih upoštevali njihovo delovno uspešnost, produktivnost, uporabo orodij umetne inteligence in podatke o dejavnosti na službenih računalnikih.
Tožniki: Seznama niso sestavili vodje
Zaposleni trdijo, da seznam ljudi za odpuščanje ni nastal na podlagi individualne presoje vodij, ki poznajo njihovo delo in okoliščine.
“Meta seznama za odpuščanje ni sestavila na podlagi premišljene presoje vodij, ki poznajo poslovanje,” je zapisano v 71 strani dolgi tožbi.
Po njihovih navedbah naj bi notranji sistemi zaposlene ocenjevali, razvrščali in izbirali za odpustitev. Med uporabljenimi kazalniki naj bi bili tudi podatki, ki jih zaposleni med zakonsko zaščiteno odsotnostjo niso mogli ustvarjati.
Oseba na porodniškem ali zdravstvenem dopustu tako ni mogla doseči enake ravni izmerjene dejavnosti kot sodelavci, ki so ves čas delali. Podobno naj bi bili nižje ocenjeni zaposleni, katerih delovna storilnost je bila zmanjšana zaradi invalidnosti.
“Posledica je bila, da so bili zaposleni na zaščitenem dopustu nesorazmerno pogosto izbrani za odpustitev,” trdijo tožniki. Po njihovem mnenju sistem odsotnosti ni zgolj upošteval, temveč je zaposlene dejansko kaznoval zaradi uveljavljanja zakonsko priznanih pravic.
Med tožniki naj bi bila znanstvenica, ki je bila med prejemom odpovedi na porodniškem dopustu in le dva dni pred porodom. Inženir trdi, da je zaradi odsotnosti po poškodbi prejel nižjo oceno, eden od vodij pa naj bi bil izbran za odpustitev 16 dni po odhodu na zdravstveni dopust.
Zahtevajo ustavitev odpovedi in neodvisni pregled
Tožniki od sodišča zahtevajo začasno odredbo, s katero bi Meti preprečili dokončanje odpovedi. Zahtevajo tudi vrnitev na delo, izplačilo zaostalih plač, nadomestilo za izgubljene delnice in drugo odškodnino.
Njihovi odvetniki so pozvali še k neodvisnemu pregledu Metinih sistemov umetne inteligence. S tem želijo ugotoviti, zakaj je bilo za odpustitev izbranih vseh 26 zaposlenih, ki so koristili zakonsko zaščiten dopust ali imeli odobrene prilagoditve zaradi zdravstvenega stanja.
Zaposleni naj bi bili pri Meti formalno zaposleni do 22. julija, ko bodo odpovedi začele veljati. Zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi želijo v postopku ostati anonimni.
“Ko odpovedi postanejo dokončne, je škoda nepopravljiva: zaposleni med nosečnostjo, okrevanjem po porodu in zdravljenjem izgubijo zdravstveno zavarovanje, prenehajo jim pravice do dopusta, izgubijo delnice, nastanejo pa lahko tudi posledice za njihov priseljenski status,” so navedli njihovi odvetniki.
Meta očitke odločno zavrača
V Meti trditve zaposlenih zavračajo. Predstavnik podjetja je za The Guardian dejal, da očitki nimajo podlage v dejstvih.
“Odločitve o upravljanju delovne sile in organizaciji so sprejemali in jih še vedno sprejemajo ljudje, ne umetna inteligenca,” je sporočil.
Tožba omenja tudi Metin program spremljanja dela zaposlenih, ki naj bi beležil dejavnost na službenih napravah, vključno z uporabo tipkovnice, elektronsko pošto, zgodovino brskanja in drugimi podatki. Tožniki trdijo, da je bil sistem uveden brez ustreznega soglasja zaposlenih in brez dovolj preglednega obvestila.
Po negativnih odzivih in peticiji, ki naj bi jo podpisalo več kot 1600 zaposlenih, je izvršni direktor Mete Mark Zuckerberg junija napovedal ukinitev programa.
Primer bi lahko postal pomemben preizkus zakonitosti uporabe umetne inteligence pri kadrovskih odločitvah. Zaposleni in regulatorji namreč vse glasneje opozarjajo, da lahko avtomatizirani sistemi zaradi nepopolnih podatkov ali neustrezno izbranih meril ustvarijo diskriminatorne rezultate, čeprav so na videz zasnovani nevtralno.
