Tajvan je junija v svoji okolici zaznal 55 kitajskih državnih plovil, kar je 83 odstotkov več kot maja. Oblasti v Tajpeju ocenjujejo, da bi Peking lahko preizkušal načine za prekinitev pomorskih oskrbovalnih poti na vzhodni strani otoka.
Dejavnost kitajske obalne straže in raziskovalnih plovil v bližini Tajvana se je junija močno povečala. Tajvanski varnostni predstavniki opozarjajo predvsem na njihovo prisotnost v Tihem oceanu vzhodno od otoka, kjer potekajo pomembne povezave z morebitnimi zaveznicami.
Tajpej se zato pripravlja na vaje, med katerimi bodo simulirali stopnjevanje kitajskega pritiska in poskus prekinitve pomorskih poti. Gre za tajvansko oceno možnega scenarija, ne za potrjen kitajski načrt napada ali blokade.
Po podatkih tajvanske obalne straže, ki jih je objavil Reuters, so junija okoli otoka zaznali 55 kitajskih državnih plovil. Maja so jih našteli 30, junija lani pa 25. Število se je tako v enem mesecu povečalo za 83 odstotkov, na letni ravni pa za 120 odstotkov.
Vaje za zaščito oskrbovalnih poti
Podatki ne vključujejo kitajskih plovil, opaženih v bližini otokov, ki jih upravlja Tajvan, ležijo pa tik ob kitajski obali.
Visoki predstavnik tajvanske obalne straže, ki zaradi občutljivosti vprašanja ni želel biti imenovan, je pojasnil, da imajo pripravljene načrte za sodelovanje z mornarico, če bi se kitajske aktivnosti razvile v blokado ali stanje, podobno vojni.
“Če bi se razmere stopnjevale v blokado, imamo načrte za skupno zaščito ključnih pomorskih poti z mornarico,” je dejal. Takšen scenarij so po njegovih besedah že preverjali na štabnih vajah in vajah na morju.
Tajvanske oblasti menijo, da želi Kitajska razširiti svojo navzočnost predvsem na vzhodno stran otoka. Ta bi bila v primeru spopada pomembna za prihod pomoči in oskrbe iz smeri Tihega oceana.
Nekatere ladje so nekdanji rušilci
Posebno zaskrbljenost povzročajo večje ladje kitajske obalne straže. Po navedbah tajvanskega uradnika so bila nekatera plovila prvotno zgrajena kot mornariški rušilci, pozneje pa predelana, prebarvana in vključena v obalno stražo.
Takšne ladje imajo večji doseg, daljšo vzdržljivost in zmogljivosti, ki so bližje vojaškim kot običajnim policijskim plovilom. Na vzhodni strani Tajvana pogosto delujejo v parih in ostajajo tik zunaj območja, ki ga Tajpej šteje za svoje gospodarske vode.
S tem ustvarjajo dodaten pritisk na tajvansko obalno stražo, ki mora spremljati njihovo gibanje in se odzivati na morebitno približevanje otoku.
Pritisk tudi na trgovske ladje
Kitajska obalna straža je po tajvanskih navedbah začela prek radijskih zvez spraševati tudi trgovske ladje o njihovih pristaniščih odhoda in ciljih plovbe. Nobena od njih zaradi kitajskih pozivov ni spremenila smeri.
Tajvanska obalna straža je trgovskim ladjam sporočila, naj nadaljujejo običajno plovbo in se ne odzivajo na kitajsko poseganje.
Peking Tajvan obravnava kot del kitajskega ozemlja in ne izključuje uporabe sile za prevzem nadzora nad otokom. Tajvanska vlada kitajske zahteve zavrača ter poudarja, da lahko o prihodnosti otoka odločajo le njegovi prebivalci. Kitajske oblasti se na prošnjo za odziv glede povečanega števila plovil niso odzvale.
