Ustavno sodišče je zavrnilo predlog poslancev Svobode, SD in Levice za začasno zadržanje sprememb zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji odvzemajo volilno pravico na lokalnih volitvah. Nova ureditev bo zato veljala že na volitvah 15. novembra. Sodišče s tem še ni dokončno odločilo o ustavnosti zakona, temveč le o predlogu za njegovo začasno zadržanje.
Ustavno sodišče je presodilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču. Po tej določbi lahko do končne odločitve zadrži izvajanje zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice, poroča STA.
Poslanci opozicijskih Svobode, SD in Levice so ob vložitvi zahteve za ustavno presojo predlagali tudi začasno zadržanje novele. Ustavno sodišče njihovemu predlogu ni sledilo, postopek presoje ustavnosti zakona pa se nadaljuje.
Sprememba bo veljala že na novembrskih volitvah
Novela je začela veljati prejšnji teden. Z njo je državni zbor črtal volilno pravico državljanov držav, ki niso članice Evropske unije, čeprav imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče.
Ker zakon ni bil začasno zadržan, ti državljani na lokalnih volitvah 15. novembra ne bodo mogli voliti oziroma kandidirati. Kot smo že poročali na Portal24.si, jih ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo tudi ne bo vključilo v volilne imenike.
Sprememba ne posega v volilno pravico državljanov drugih članic Evropske unije, ki pod zakonsko določenimi pogoji prebivajo v Sloveniji.
Državni zbor je novelo junija sprejel s 47 glasovi za in 32 proti. Predlagali oziroma podprli so jo poslanci SDS, poslanske skupine NSi–SLS–Fokus, Resni.ce in Demokratov. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD in Levici.
Opozicija opozarjala na ustavna vprašanja
Svoboda, SD in Levica menijo, da bi bila lahko nova ureditev v neskladju z ustavno zagotovljeno volilno pravico, načelom enakosti, varstvom zaupanja v pravo in ustavnim položajem lokalne samouprave.
Ob vložitvi zahteve so opozorili tudi, da je bila ljudem po več kot 20 letih odvzeta možnost sodelovanja pri odločanju v lokalnih skupnostih. Po njihovem mnenju bi bilo treba zakon začasno zadržati, saj po izvedenih volitvah morebitno neupravičeno odvzete volilne pravice ne bi bilo več mogoče povrniti.
V SDS so odgovarjali, da ustava oblast in splošno volilno pravico veže na državljane, tujci pa jo lahko uresničujejo le v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon. Poslanec SDS Andrej Kosi je ob vložitvi zahteve ocenil, da bo ustavno sodišče težko ugotovilo neskladnost nove ureditve z ustavo.
Od referendumskega postopka do ustavnega sodišča
Sprejetju novele je sledila pobuda za zakonodajni referendum, ki so jo vložili Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo AKD Liria. Pobudniki so se nato odločili za umik pobude, s čimer je bila odprta pot za objavo in uveljavitev zakona ter za zahtevo opozicije pred ustavnim sodiščem.
Ločeno od tega postopka je državni zbor za 11. oktober razpisal še posvetovalni referendum o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Ta referendum za zakonodajalca ni pravno zavezujoč.
Po današnji odločitvi je jasno, da novela do lokalnih volitev ne bo začasno zadržana.
