Poslanci SDS, poslanskega trojčka NSi–SLS–Fokus, Demokratov Anžeta Logarja in Resni.ca so v državni zbor vložili predloge za tri posvetovalne referendume. Če bi državni zbor sprejel predlagane odloke, bi bilo glasovanje 11. oktobra 2026.
Predlagatelji želijo volivce vprašati o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči z družbeno koristnim delom ter omejitvi volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
“Prepričani smo, da morajo imeti državljanke in državljani možnost neposredno izraziti svoje stališče o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo socialno politiko, financiranje javnega medijskega servisa in volilno pravico na lokalnih volitvah,” so sporočili predlagatelji.
Po njihovih navedbah gre za vprašanja širšega družbenega pomena, zato želijo pred sprejetjem dokončnih odločitev pridobiti neposredno izraženo voljo volivcev. Prvopodpisana pod vsemi tremi predlogi je vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec.
Družbeno koristno delo kot pogoj za socialno pomoč
Prvo predlagano referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?”
Predlagatelji menijo, da vprašanje zadeva ravnotežje med socialno solidarnostjo, odgovornostjo posameznika, spodbujanjem dela in učinkovito uporabo javnega denarja.
“Denarna socialna pomoč mora zato ostati zanesljiva varnostna mreža za bolne, invalide, starejše, začasno nezaposljive osebe, starše oziroma skrbnike, ki skrbijo za otroke ali druge družinske člane,” so zapisali.
Drugače bi bilo treba po njihovem mnenju obravnavati delovno sposobne osebe, pri katerih ni zdravstvenih, družinskih ali drugih utemeljenih ovir za delo. Od njih naj bi bilo razumno pričakovati iskanje zaposlitve ter vključevanje v programe usposabljanja, izobraževanja, prekvalifikacije, socialne aktivacije ali javnih del.
Kadar zaposlitev ali druga oblika aktivacije ne bi bila na voljo, bi se lahko delovno sposobni upravičenci v omejenem in svojim sposobnostim prilagojenem obsegu vključili v delo v splošno korist.
Takšno delo bi lahko opravljali za lokalne skupnosti, javne zavode ter humanitarne, prostovoljske, gasilske, kulturne, športne in druge organizacije v javnem interesu. Predlagatelji med možnimi dejavnostmi omenjajo urejanje javnih površin, pomoč pri organizaciji dogodkov, pomoč starejšim in drugim ranljivim osebam, okoljske aktivnosti ter pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
“Namen takšne ureditve ne bi bil kaznovanje oseb, ki so se znašle v socialni stiski, niti odvzem minimalnih sredstev za preživetje. Njen namen bi bil aktivirati delovno sposobne upravičence, ohranjati njihove delovne navade in socialne stike, krepiti njihove sposobnosti ter jim pomagati pri čimprejšnji vrnitvi na trg dela,” so navedli.
Zakonodaja bi morala po njihovem predlogu jasno določiti pogoje, obseg in vrsto dela ter izjeme za osebe, od katerih takšnega dela zaradi zdravstvenega, družinskega ali drugega osebnega položaja ni mogoče razumno pričakovati. Zaščiteni bi morali biti tudi otroci in drugi družinski člani upravičenca.
“Pravičnost socialnega sistema zahteva dvoje: učinkovito pomoč osebam v resnični stiski in aktivno sodelovanje tistih, ki so sposobni prispevati k izboljšanju svojega položaja in k skupnosti,” so poudarili predlagatelji.
Volivce bi vprašali o ukinitvi RTV-prispevka
Drugo referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?”
Predlagatelji opozarjajo, da je skupina 17.671 volivcev novembra 2025 v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o RTV Slovenija. Ena osrednjih rešitev predloga je ukinitev obveznega RTV-prispevka in drugačna ureditev financiranja javnega zavoda. Obravnava zakonskega predloga naj bi se nadaljevala jeseni.
“Podpisniki predmetnega predloga za razpis posvetovalnega referenduma poudarjamo, da so se medijski prostor, tehnološke možnosti in navade uporabnikov v zadnjih desetletjih tako bistveno spremenili, da je treba ponovno presoditi primernost sistema obveznega plačevanja posebnega prispevka za financiranje javne radiotelevizije,” je zapisano v predlogu.
Mesečni RTV-prispevek za fizično osebo za zasebno rabo znaša 14,02 evra oziroma 168,24 evra na leto. Po podatkih letnega poročila RTV Slovenija je bilo leta 2025 povprečno 639.903 zavezancev. Prihodki iz prispevka so predstavljali 69,3 odstotka vseh prihodkov javnega zavoda.
Predlagatelji izpostavljajo tudi, da plačevanje prispevka ni odvisno od tega, koliko zavezanec dejansko uporablja programe in storitve RTV Slovenija oziroma kako zadovoljen je z njihovimi vsebinami.
“Ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija sama po sebi ne pomeni ukinitve RTV Slovenija niti prenehanja izvajanja z zakonom določene javne službe. Pomeni pa potrebo po oblikovanju drugačnega sistema financiranja ter hkrati priložnost za celovito presojo obsega, organiziranosti, učinkovitosti in načina delovanja javnega zavoda,” so pojasnili.
Ob prihodnji ureditvi financiranja želijo odpreti tudi vprašanja odgovornosti vodstva, preglednosti porabe sredstev, racionalizacije poslovanja in prilagajanja organizacije sodobnemu medijskemu okolju.
“Menimo, da mora biti vsak model javnega financiranja povezan z jasno odgovornostjo za racionalno, gospodarno, učinkovito in pregledno porabo javnih sredstev,” so zapisali predlagatelji.
Volilna pravica državljanov tretjih držav
Tretje referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da imajo pravico voliti na lokalnih volitvah v Republiki Sloveniji državljani Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso državljani Republike Slovenije?”
Po veljavni ureditvi lahko člane občinskega sveta volijo tudi tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Predlagatelji želijo preveriti, ali naj se ta pravica državljanom tretjih držav odpravi.
Sprememba ne bi posegla v položaj državljanov drugih članic Evropske unije, saj njihova pravica do sodelovanja na občinskih volitvah v državi prebivanja izhaja iz evropskega prava.
“Predlagano referendumsko vprašanje zato ne posega v položaj državljanov drugih držav članic Evropske unije,” so navedli.
Po mnenju predlagateljev dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče ne pomenita enake pravne in politične povezanosti s Slovenijo kot državljanstvo.
“Podpisniki predmetnega predloga poudarjamo, da dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče sama po sebi ne predstavljata enake pravne in politične vezi z Republiko Slovenijo, kot jo predstavlja državljanstvo,” je zapisano v dokumentu.
Predlagatelji opozarjajo tudi na možnost navideznih prijav prebivališča zaradi vplivanja na volilni izid, zlasti v manjših lokalnih skupnostih, kjer lahko že manjše število glasov vpliva na razmerje med kandidati oziroma listami. Ob tem so izrecno zapisali: “Tukaj je potrebno poudariti, da ne trdimo, da državljani tretjih držav svojo volilno pravico praviloma zlorabljajo.”
Po vseh treh predlaganih odlokih bi bil dan razpisa referendumov 9. september, glasovanje pa bi potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026. Predloge mora najprej obravnavati in potrditi državni zbor. Izidi posvetovalnih referendumov za poslance ne bi bili pravno zavezujoči, predstavljali pa bi politično usmeritev za nadaljnje odločanje.
