Združenje Frank in odvetniki, ki zastopajo imetnike posojil v švicarskih frankih, pozivajo kreditojemalce, naj ne čakajo več na sistemsko rešitev, temveč preverijo možnosti za vložitev tožbe. Po njihovih ocenah se je sodna praksa v zadnjih letih bistveno obrnila v korist potrošnikov, vendar o uspehu še vedno odloča vsak posamezni primer.
Na današnji novinarski konferenci Zveze potrošnikov Slovenije so predstavniki Združenja Frank in odvetniki predstavili položaj kreditojemalcev, ki so stanovanjska oziroma druga dolgoročna posojila najeli v švicarskih frankih.
Kot poroča Delo, je Gorazd Knific iz Združenja Frank opozoril, da sistemske rešitve po razveljavitvi posebnega zakona ni več mogoče pričakovati.
“Vsi potrošniki oziroma kreditojemalci v švicarskih frankih, ki čakate in upate, da se bo našla sistemska rešitev, morate vedeti, da je ta padla v vodo leta 2022, ko je padel zakon. Edina pot je tožba,” je dejal Knific.
Ustavno sodišče je novembra 2022 razveljavilo zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja, ker je njegova osrednja ureditev po presoji sodišča nedopustno učinkovala za nazaj.
Odvetnik: Banke so postale pravdne poraženke
Odvetnik Robert Preininger je pojasnil, da so bili kreditojemalci pred slovenskimi sodišči do začetka leta 2022 praviloma neuspešni. Pozneje so ustavno, vrhovno in redna sodišča sprejela več odločitev o pojasnilni dolžnosti bank, nepoštenih pogodbenih pogojih in posledicah morebitne ničnosti pogodb.
“Danes lahko zagotovo trdimo, da so banke pravdne poraženke v teh pravdah in da so kreditojemalci pravdni zmagovalci,” je ocenil Preininger.
Gre za stališče odvetnika, ki zastopa kreditojemalce, in ne za zagotovilo, da bo uspešna vsaka vložena tožba. Kreditna pogodba v tuji valuti namreč ni samodejno nična. Sodišče mora v vsakem primeru posebej presoditi, kako je banka potrošniku predstavila valutno tveganje in ali je ta lahko razumel njegove morebitne dolgoročne finančne posledice.
Krediti so postali posebej problematični januarja 2015, ko je Švicarska narodna banka odpravila najnižji dovoljeni tečaj 1,20 franka za evro. Frank se je močno okrepil, s tem pa so se številnim slovenskim kreditojemalcem povečali mesečni obroki in preostanek dolga.
Pomembno ostaja vprašanje zastaranja
Odvetniki opozarjajo, da kljub ugodnejšim sodnim odločitvam z začetkom postopka ni priporočljivo odlašati. Eno ključnih vprašanj ostaja zastaranje zahtevkov za vračilo preplačanih zneskov.
Vrhovno sodišče je maja letos odločilo, da mora banka, če trdi, da je zastaralni rok začel teči že prej, dokazati, da je bil konkretni potrošnik z nepoštenostjo pogodbenih pogojev seznanjen še pred pravnomočno ugotovitvijo ničnosti. Splošne navedbe banke pri tem ne zadostujejo.
Odvetnik Aleš Majcenovič zato kreditojemalcem svetuje, naj pogodbo najprej predložijo pravnemu strokovnjaku, ki lahko oceni okoliščine posameznega primera, možnosti za uspeh ter stroške postopka.
Za osebe v težjem finančnem položaju obstaja možnost brezplačne pravne pomoči in ob izpolnjevanju pogojev tudi oprostitev plačila sodne takse. Tisti, ki posojilo še odplačujejo, lahko v nekaterih primerih predlagajo tudi začasno odredbo za zadržanje plačevanja obrokov med sodnim postopkom.
