Čeprav internet uporablja velika večina prebivalcev Slovenije, jih ima najmanj osnovne digitalne veščine le 60 odstotkov. Vsak deseti prebivalec med 16. in 74. letom je povsem brez njih, največ težav pa imajo starejši in manj izobraženi.
V prvem četrtletju letošnjega leta je internet uporabljalo 93 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let. Najmanj osnovne digitalne veščine jih je imelo 60 odstotkov, od tega 27 odstotkov nad osnovno in 33 odstotkov osnovno raven.
Preostalih 40 odstotkov je imelo nizke, ozko omejene ali zelo omejene veščine oziroma jih sploh ni imelo. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo brez digitalnih veščin deset odstotkov prebivalcev.
Ženske so se odrezale nekoliko bolje od moških. Najmanj osnovne veščine je imelo 61 odstotkov žensk in 59 odstotkov moških.
Največja razlika med mladimi in starejšimi
Med mladimi, starimi od 16 do 24 let, ter prebivalci v starostni skupini od 25 do 34 let je najmanj osnovno raven doseglo 77 odstotkov vprašanih.
Povsem drugačna je slika med prebivalci, starimi od 65 do 74 let. Najmanj osnovne digitalne veščine jih je imelo le 31 odstotkov, prav toliko pa jih je bilo povsem brez njih.
Še večji razkorak je pri prebivalcih med 75. in 89. letom. Internet jih je uporabljalo 42 odstotkov, najmanj osnovne digitalne veščine pa jih je imelo samo 11 odstotkov. Skoraj dve tretjini oziroma 65 odstotkov jih je bilo brez digitalnih veščin.
Pri tej starostni skupini je opazna tudi razlika med spoloma. Osnovno ali višjo raven je doseglo 16 odstotkov moških in sedem odstotkov žensk.
Najmanj znanja pri varovanju podatkov
Najbolje razvite so bile veščine komunikacije in sodelovanja, ki jih je obvladalo 91 odstotkov prebivalcev. Sledili so ustvarjanje digitalnih vsebin, iskanje informacij in delo s podatki ter reševanje težav.
Najslabši rezultat je Slovenija dosegla pri varni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije in zaščiti podatkov. Te veščine je imelo 65 odstotkov prebivalcev, 35 odstotkov pa jih na tem področju ni izkazalo.
Le 43 odstotkov vprašanih je na spletu že zavrnilo uporabo svojih osebnih podatkov za oglaševanje. Nastavitve brskalnika za omejevanje piškotkov oziroma dostop do profilov in vsebin na družbenih omrežjih je omejila približno četrtina prebivalcev.
Podatki so pomembni tudi zaradi vse pogostejših spletnih prevar in zlorab uporabniških računov. Kot smo na Portal24.si že poročali, lahko ponavljanje enakega gesla na različnih spletnih mestih ob enem samem vdoru ogrozi več uporabnikovih računov.
Slovenija še pod ciljem za leto 2030
Evropska unija in Slovenija sta si zadali cilj, da bo imelo do leta 2030 najmanj osnovne digitalne veščine vsaj 80 odstotkov prebivalcev. Sloveniji do tega cilja trenutno manjka še 20 odstotnih točk.
Na rezultate vpliva tudi izobrazba. Najmanj osnovno raven je doseglo 41 odstotkov prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 54 odstotkov srednješolsko izobraženih in 82 odstotkov prebivalcev s terciarno izobrazbo.
Surs opozarja, da je letos zaradi večje razumljivosti nekoliko spremenil zasnovo vprašanj, zato neposredne primerjave z lanskim letom zahtevajo previdnost. Opazovane digitalne veščine so sicer ostale enake.
