Minister za izobraževanje Borut Rončević je po objavi rezultatov raziskave PISA 2025 napovedal celovito reformo slovenskega šolstva. Vlada namerava odpraviti devetletno osnovno šolo in v šolskem letu 2028/29 uvesti sodobno osemletko, sedanji prvi razred pa bi postal obvezni vrtec.
Rezultati raziskave PISA 2025 kažejo nadaljnje zniževanje dosežkov slovenskih 15-letnikov. Ti so na področjih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti dosegli najslabše rezultate, odkar Slovenija sodeluje v raziskavi.
“Rezultati mednarodnih raziskav znanja so za Slovenijo strašno resno opozorilo,” je dejal Rončević in trend slovenskih dosežkov označil za katastrofalen, poroča STA.
“To niso zgolj številke v mednarodnem poročilu, gre za znanje generacije, ki bo čez nekaj let prevzela odgovornost za slovensko gospodarstvo, za slovenske javne zadeve, za učenje prihodnjih generacij, v bistvu za prihodnost naše države,” je poudaril.
Po njegovih besedah rezultati niso obsodba otrok, staršev, učiteljev ali ravnateljev, temveč “račun za dolgoletno vodenje sistema, v katerem so progresivna ideologija, ki sili v enakost, procesi, obrazci, projekti in vedno nove administrativne obveznosti prepogosto pridobivali prednost pred znanjem, delovnimi navadami in urejenim poukom”.
Otroci naj bi se opismenili že v prvem letu
Minister meni, da je treba po več kot dveh desetletjih pošteno oceniti rezultate devetletke.
“Dolžina šolanja sama po sebi ni merilo kakovosti, pomembno je, kaj otrok v tem času dejansko zna in zmore. Če smo šolanje podaljšali, opismenjevanje raztegnili čez tri leta, temeljno znanje pa kljub temu pada, je treba koncept spremeniti,” je dejal.
Nova osemletka po njegovih napovedih ne bo nostalgična vrnitev v preteklost, ampak sodobna, preglednejša in zahtevnejša osnovna šola z jasnimi standardi znanja. Vključevala naj bi zgodnje opismenjevanje, hitro pomoč otrokom, ki zaostajajo, in zahtevnejše delo z nadarjenimi.
Začetno opismenjevanje tako ne bo več trajalo vse prvo triletje. Otroci naj bi se opismenili že v prvem letu šolanja.
Državna sekretarka Mojca Škrinjar je napovedala, da bodo do konca septembra ustanovili strateški svet za pripravo reforme, do konca leta pa pripravili področne zakone. Nova osemletka naj bi se začela izvajati v šolskem letu 2028/29. Sedanji prvi razred bi postal obvezni vrtec, ki bi se lahko izvajal v vrtcu ali prostorih osnovne šole.
Višja merila in več sodobnih vsebin
Učne načrte nameravajo razbremeniti “nepreglednega kopičenja vsebin”, učiteljem pa zagotoviti več avtonomije. Obenem želijo sistematično vključiti oziroma okrepiti računalništvo in informatiko, programiranje, algoritmično mišljenje, umetno inteligenco, podatkovno pismenost, medijsko in informacijsko pismenost ter kibernetsko varnost.
Več pozornosti naj bi namenili tudi finančni pismenosti, podjetnosti, ustvarjalnosti, inovativnosti, projektnemu delu ter domoljubni in državljanski vzgoji.
Pri ocenjevanju bodo po Rončevićevih besedah znova vzpostavili visoka merila, saj “preprosto ne morejo in ne smejo biti vsi učenci odličnjaki”.
Minister se je zavzel za enake možnosti za vse, ne pa za prisilno enakost rezultatov.
“Šola ne sme nikogar pustiti zadaj, prav tako pa ne sme nikogar zadrževati zaradi nelagodja ob razlikah v dosežkih,” je poudaril in napovedal posebno pozornost nadarjenim učencem.
Spremembe NPZ in mature
Reforma naj bi zajela tudi nacionalno preverjanje znanja in maturo. Po pojasnilih Škrinjarjeve NPZ ob koncu osnovne šole po novem ne bi bil več merilo za vpis v srednjo šolo.
Preverjanje želijo prestaviti za eno leto bolj zgodaj, da bi učenci pravočasno dobili povratno informacijo o svojih šibkih področjih in imeli dovolj časa za izboljšanje znanja.
Za otroke priseljencev nameravajo uvesti pripravljalne programe in intenzivno učenje slovenščine. Okrepili naj bi tudi poklicno in strokovno izobraževanje, razširili vajeništvo, izboljšali mentorstvo in šole tesneje povezali z delodajalci.
Več zavodov bi združili v eno institucijo
Rončević je napovedal tudi skorajšnje združevanje zavoda za šolstvo, centra za poklicno izobraževanje, andragoškega centra, centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter državnega izpitnega centra.
Vzpostavili naj bi enotno nacionalno institucijo za kakovost in razvoj izobraževanja, na področju raziskovanja vzgoje in izobraževanja pa ustanovili nov javni raziskovalni zavod.
Spremeniti želijo tudi dostop do učiteljskega poklica. Uvedli naj bi alternativno pot s pomočjo mikrodokazil ter tako po ministrovih besedah “odpravili monopol posameznih institucij nad vstopom v učiteljski poklic, povečali konkurenco med izvajalci izobraževanja in posledično v šole pritegnili več kakovostnih predmetnih strokovnjakov”.
Rončević pričakuje odpor “pedagoškega establišmenta”
Minister pričakuje, da bodo napovedane spremembe naletele na odpor, predvsem pri “pedagoškem establišmentu”.
Na vprašanje, na katerih strokovnih izhodiščih temelji odločitev za reformo, je odgovoril, da ni časa za dolgotrajne akademske priprave. Po njegovih besedah strokovnjaki na posvetu niso znali svetovati, kako bi obrnili negativni trend v slovenskih šolah, zato so na ministrstvu po dolgih razpravah sprejeli odločitev.
Če se bodo strokovnjaki “uspeli vključiti v razpravo s konstruktivnimi predlogi, kako priti do sprememb, bomo tega zelo veseli, ne bomo pa dovolili, da blokirajo te nujne spremembe”, je dejal.
Zagotovil je, da bodo v nadaljnjo razpravo vključili različne znanstvene poglede, predmetne strokovnjake, razvojne psihologe, raziskovalce, ravnatelje in predvsem učitelje, ki vsak dan delajo v razredih.
