Slovenija mora do konca decembra certificirati še 280 milijonov evrov kohezijskih sredstev, sicer ji grozi njihova trajna izguba. Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Monika Kirbiš Rojs je poudarila, da ministrstvo skupaj z drugimi resorji, regijami in upravičenci pospešuje izvedbo projektov ter koriščenje razpoložljivega evropskega denarja.
Kirbiš Rojs in državni sekretar Rok Šimenc sta se v Centru Rog v Ljubljani udeležila 12. redne seje Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija. Člani sveta so razpravljali o izvajanju dogovorov za razvoj regij v obdobju 2021–2027 ter pripravah na novo evropsko finančno obdobje.
Ministrica je predstavila ključne usmeritve Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj ter poudarila pomen sodelovanja države, regij in lokalnih skupnosti.
Prednostni nalogi ministrstva sta po njenih besedah uspešen zaključek programa kohezijske politike in izvedba dogovorov za razvoj regij za obdobje 2021–2027.
“Vlada ni podedovala dobrega stanja”
Kirbiš Rojs je opozorila, da vlada na področju črpanja evropskih sredstev “ni podedovala dobrega stanja”, zato se je ministrstvo razmer lotilo resno in pospešeno.
“V tem trenutku podatki kažejo, da je treba do konca decembra 2026 certificirati še 280 milijonov evrov, da Slovenija ne bi trajno izgubila evropskih kohezijskih sredstev,” je poudarila.
Ministrstvo si zato skupaj z drugimi resorji, regijami in upravičenci prizadeva pospešiti projekte ter odpraviti ovire, zaradi katerih prihaja do zamud pri koriščenju evropskega denarja.
Med projekti, ki bodo financirani iz aktualnega programa, je tudi prenova Ljubljanske ulice v Mariboru, za katero je bilo odobrenih 1,74 milijona evrov evropskih sredstev.
Ministrica je prepričana, da bi bilo načrtovanje in izvajanje regionalnih projektov učinkovitejše po ustanovitvi pokrajin. Napovedala je, da bo ministrstvo storilo vse, da bi bile pokrajine vzpostavljene že v sedanjem mandatu.
Projekti naj izhajajo iz potreb posameznih regij
Na seji so obravnavali tudi priprave na novo finančno obdobje 2028–2034. Ministrstvo želi okrepiti pristop, po katerem projekti ne bi izhajali iz enotnih rešitev za celotno državo, temveč iz konkretnih razvojnih potreb in posebnosti posameznih regij.
Pogajanja o prihodnji evropski finančni ureditvi so že intenzivna, prihodnji meseci pa bodo po navedbah ministrstva pomembni za oblikovanje dokončnih rešitev.
Ena izmed osrednjih nalog bo tudi debirokratizacija postopkov. Cilj je zmanjšati podvajanje administrativnih korakov, poenotiti obrazce in postopke ter vzpostaviti uporabnikom prijaznejši sistem izvajanja evropskih projektov.
