Zaostrovanje vojaških razmer na Bližnjem vzhodu je v ponedeljek pretreslo svetovne finančne trge. Cene nafte so močno poskočile, delniški indeksi pa so zdrsnili, saj vlagatelji ocenjujejo, da bi lahko spopadi trajali več tednov. Kapital se je zato usmeril v tradicionalna varna zatočišča, predvsem ameriški dolar in zlato.
Severnomorska nafta Brent je pridobila 4,5 odstotka in dosegla 76,07 dolarja za sod, pri čemer je med trgovanjem na kratko presegla 82 dolarjev. Ameriška lahka nafta se je podražila za 3,9 odstotka na 69,59 dolarja. Cena zlata je zrasla za 1 odstotek na 5327 dolarjev za unčo.
Dogajanje je neposredno povezano z nadaljevanjem vojaških napadov Združenih držav in Izraela na iranske cilje ter z iranskimi raketnimi odzivi v širši regiji. Predsednik Donald Trump je nakazal, da bi operacije lahko trajale še več tednov, kar je dodatno povečalo negotovost na trgih.
V ospredju pozornosti je znova Hormuška ožina, skozi katero poteka približno 20 odstotkov svetovne pomorske trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Čeprav ključna plovna pot za zdaj ostaja odprta, podatki o pomorskem prometu kažejo kopičenje tankerjev na obeh straneh ožine. Prevozniki tehtajo varnostna tveganja in zavarovalne stroške, kar povečuje pritisk na dobavne verige.
Dolgotrajnejša rast cen energentov bi lahko znova spodbudila inflacijske pritiske po svetu. Dražja energija deluje kot dodatno breme za podjetja in potrošnike ter lahko oslabi gospodarsko rast. Analitiki opozarjajo, da bi se v takem scenariju centralne banke znašle pred zahtevno odločitvijo med zajezitvijo inflacije in podporo gospodarstvu.
Skupina OPEC+ je sicer napovedala povečanje proizvodnje za 206.000 sodčkov dnevno v aprilu, vendar pomemben del izvoza še vedno prihaja iz regije, ki jo zaznamujejo napetosti.
Padci na borzah in pritisk na valute
Azijski trgi so se odzvali z občutnimi padci. Japonski indeks Nikkei je izgubil 1,4 odstotka, pri čemer so bile letalske družbe med najbolj prizadetimi zaradi rasti stroškov goriva. Širši indeks azijsko-pacifiške regije zunaj Japonske je upadel za 1,2 odstotka, poroča Reuters. Kitajski borzni trg je pokazal več odpornosti.
Na Bližnjem vzhodu sta Združeni arabski emirati in Kuvajt zaradi „izjemnih okoliščin“ začasno zaprla borze. Tudi evropski terminski trgi so nakazali negativno odprtje: terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 so bile nižje za 1,4 odstotka, za DAX pa za 1,3 odstotka. Na Wall Streetu so terminske pogodbe za indeksa S&P 500 in Nasdaq izgubile 0,6 odstotka.
Na valutnih trgih je dolar pridobil na vrednosti, saj ZDA veljajo za neto izvoznico energije, ameriške državne obveznice pa ostajajo eno ključnih zatočišč v času pretresov. Evro je oslabel na 1,1788 dolarja. Donosnost 10-letnih ameriških obveznic se je ustalila pri 3,970 odstotka, potem ko je pred tem zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih 11 mesecih.
V ospredju ostaja tudi prihajajoči niz makroekonomskih objav iz ZDA, med drugim podatki o proizvodnji, prodaji na drobno in zaposlovanju. Trgi trenutno ocenjujejo približno 50-odstotno verjetnost znižanja obrestnih mer v juniju ter skupno okoli 60 bazičnih točk znižanj do konca leta.
