Naftni trg se je v zadnjih dneh močno zamajal. Cene so padle, fizični tokovi pa so ostali pod pritiskom zaradi vojaških napadov in omejenega ladijskega prometa skozi Hormuško ožino – eno ključnih svetovnih energetskih poti.
Terminske cene nafte so se ob koncu tedna umirile, a za seboj pustile izrazit padec. Severnomorska nafta Brent se je znižala za 12,7 odstotka, ameriška WTI pa za 13,4 odstotka, kar predstavlja največji tedenski zdrs po letu 2022 oziroma, v primeru WTI, celo po obdobju pandemije leta 2020.
Cene so se gibale okoli 100 dolarjev za sod, pri čemer so razmere na trgu hkrati zaznamovali fizični izpadi dobave in diplomatski premiki po napovedanem dvotedenskem premirju med Iranom in ZDA.
Hormuška ožina skoraj brez prometa
Ena ključnih točk ostaja Hormuška ožina, skozi katero običajno poteka velik del svetovnega izvoza nafte. V zadnjih dneh je promet tam skoraj obstal.
Po podatkih sledenja ladij je pretok padel na manj kot 10 odstotkov običajnega obsega. Večina ladij, ki so sploh plule skozi ožino, je bila povezana z Iranom, medtem ko so bile druge preusmerjene ali so čakale na razvoj razmer.
Teheran je ladje opozoril, naj se držijo njegovih teritorialnih voda, obenem pa je napovedal možnost uvedbe pristojbin za prehod skozi ožino. Ta predlog so zahodne države in mednarodne pomorske institucije zavrnile.
Ožina, ki velja za eno ključnih arterij svetovne oskrbe z energenti, je zaradi konflikta po napadih konec februarja dejansko delno zaprta.
Napadi in izpadi proizvodnje
Razmere dodatno zaostrujejo napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Po zadnjih podatkih je bilo prizadetih več kot 60 objektov v Perzijskem zalivu.
V Savdski Arabiji so napadi zmanjšali proizvodno zmogljivost za približno 600.000 sodov na dan, obenem pa je bila prepustnost ključnega naftovoda vzhod–zahod zmanjšana za okoli 700.000 sodov dnevno.
Širše gledano so proizvajalci na Bližnjem vzhodu že marca zaradi logističnih omejitev in pomanjkanja skladišč ustavili proizvodnjo za približno 7,5 milijona sodov na dan. V aprilu naj bi se ta številka povečala na okoli 9,1 milijona sodov dnevno.
Gre za enega največjih sočasnih izpadov v zadnjih letih.
Premirje in negotov trg
Kljub padcu cen ostaja trg napet. Umiritev cen je deloma povezana z napovedanim premirjem med Iranom in ZDA, ki naj bi zmanjšalo tveganje širšega konflikta.
Hkrati pa fizične omejitve – predvsem blokiran promet in poškodovana infrastruktura – še vedno vplivajo na dejansko ponudbo na trgu.
Proizvajalci v regiji so medtem že začeli priprave na morebitno ponovno odprtje pomorskih poti. Azijskim rafinerijam so poslali zahteve za načrte pretovora za april in maj, kar kaže, da pričakujejo vsaj delno normalizacijo razmer.
Premiki tudi zunaj Bližnjega vzhoda
Na globalni ravni se vzporedno dogajajo še drugi premiki. Izvoz surove nafte iz ruskih zahodnih pristanišč se je v začetku aprila povečal, kljub motnjam zaradi napadov na infrastrukturo.
V ZDA pa se nadaljuje upad dejavnosti v energetskem sektorju. Število aktivnih naftnih in plinskih vrtalnih ploščadi se je v zadnjih tednih zmanjšalo, skupno za približno 7 odstotkov glede na enako obdobje lani.
Administracija predsednika Donalda Trumpa naj bi medtem podaljšala izjemo, ki določenim državam omogoča nadaljnji uvoz nekaterih ruskih naftnih derivatov.
