Povpraševanje po samooskrbnih sončnih elektrarnah se je marca opazno povečalo, potem ko v začetku leta večjega premika še ni bilo. V Združenju slovenske fotovoltaike večjo aktivnost investitorjev povezujejo z napovedano energetsko krizo in negotovostjo na trgu električne energije.
Število vlog za priključitev je v prvem trimesečju naraslo za štiri odstotke na nekaj več kot 1200. Kot poroča STA, se trend po zadržanem začetku leta obrača navzgor.
V prvih dveh mesecih leta večjega zanimanja za samooskrbo niso zaznali, marca pa se je povpraševanje okrepilo, skupaj z večjo pripravljenostjo za konkretne investicijske odločitve.
Negotovost na trgu pospešuje odločitve
“nedvomno gre za posledico napovedane energetske krize in tudi negotovosti glede dogajanja na trgu z električno energijo. ljudje so že med preteklo energetsko krizo prepoznali pomen zagotovitve višje stopnje energetske neodvisnosti in nadzora nad ceno,” je za STA povedala direktorica združenja Nina Hojnik.
Dodala je, da glede na pričakovani razvoj v energetskem sektorju pričakujejo nadaljnjo rast povpraševanja, predvsem pa več dejanskih investicij, saj so pogoji zaradi razpoložljivih spodbud ugodni.
Po njenih besedah se posamezniki vse pogosteje odločajo za hibridne sisteme – sončno elektrarno s hranilnikom – ali pa zgolj za hranilnik, tudi če sončne elektrarne še nimajo. Ob obstoječih podporah ter možnostih upravljanja porabe električne energije naj bi bila ekonomika investicij primerljiva z obdobjem letnega netiranja.
Po izračunih združenja se investicija v samooskrbno sončno elektrarno s hranilnikom povrne v šestih do sedmih letih. Kot primer navajajo gospodinjstvo s toplotno črpalko in brez oddaje električne energije v omrežje: za hibridni sistem z desetkilovatno elektrarno in hranilnikom kapacitete 15 kilovatnih ur bi investicija znašala okoli 16.000 evrov oziroma približno 10.000 evrov ob upoštevanju državnih subvencij.
“z morebitnimi cenovnimi skoki drugih energentov, ki jih je že mogoče zaznati, bo odločitev tudi za širšo elektrifikacijo, za katero si vsaj deloma zagotovimo lasten vir, še toliko bolj smotrna,” je dodala Hojnik.
Več vlog, a razlike med regijami
Elektrodistribucijska podjetja so v prvih treh mesecih letos prejela 1226 vlog za soglasje za priključitev samooskrbne sončne elektrarne, potem ko so jih v enakem obdobju lani 1177.
Rast so zabeležili pri Elektro Ljubljana (z 275 na 321), Elektro Primorska (z 96 na 138) in Elektro Gorenjska (z 99 na 144), medtem ko je število vlog upadlo pri Elektro Maribor (z 422 na 362) in Elektro Celje (z 285 na 261).
V prvem trimesečju so elektrodistribucijska podjetja izdala 1360 soglasij, delež odobrenih vlog pa je znašal nekaj manj kot 97 odstotkov. Največ soglasij sta izdali Elektro Celje (398; 98 odstotkov) in Elektro Ljubljana (377; 93,3 odstotka), sledijo Elektro Maribor (266; 97,4 odstotka), Elektro Primorska (170; 98,8 odstotka) in Elektro Gorenjska (149; 96,7 odstotka).
V enakem obdobju lani so izdali skupaj 3716 soglasij ob povprečnem deležu odobritev nekaj nad 91 odstotkov.
Omrežje pod pritiskom, a stabilno
Sistemski operater Eles poudarja, da delež odobrenih vlog ni neposreden pokazatelj stanja omrežja. “zgolj iz števila zavrnjenih vlog ne moremo sklepati o stanju omrežja na določenem območju, je pa to lahko eden izmed kazalnikov stanja,” navajajo.
Ob tem izpostavljajo razlike med območji glede strukture omrežja, saj je na območjih s pretežno podzemnim omrežjem praviloma manj zavrnitev.
V elektrodistribucijskih podjetjih dodajajo, da stanje budno spremljajo ter nadaljujejo z optimizacijo in digitalizacijo postopkov, vlaganji v omrežje ter obveščanjem vlagateljev o tehničnih možnostih priključevanja. Njihova ključna naloga ostaja zagotavljanje varnega in zanesljivega delovanja distribucijskega omrežja v Sloveniji.
Rast se umirja po rekordnem obdobju
V Sloveniji je bilo konec marca priključenih 64.059 individualnih samooskrbnih sončnih elektrarn. To je 102 več kot konec februarja, 329 več kot konec lanskega leta in 2955 več kot konec marca lani.
Skupna inštalirana moč teh naprav je konec marca dosegla 820 megavatov, medtem ko je leto prej znašala 774 megavatov.
Rast števila priključenih elektrarn se je sicer v zadnjem letu upočasnila. Od lanske pomladi se povečuje za približno 100 do 170 na mesec, kar je približno desetkrat manj kot v obdobju med pomladjo 2023 in pomladjo 2025. Takrat se je število elektrarn z okoli 31.000 v aprilu 2023 podvojilo na približno 62.000 v aprilu 2025, mesečni prirast pa je znašal od 1000 do 1700 novih naprav.
